Predlog EU o proizvodnji avtov brez večjega vpliva na slovenske dobavitelje

Predlog Bruslja za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem na slovenske avtomobilske dobavitelje ne bo imel bistvenega vpliva, ocenjujejo v združenju ACS Slovenski avtomobilski grozd. Brez ukrepov za dvig konkurenčnosti poslovnega okolja pa obenem ne bo imel zadostnega učinka na krepitev avtomobilske industrije EU, poroča STA.

“V ACS Slovenskem avtomobilskem grozdu ocenjujemo, da v torek sprejeti predlog Evropske komisije za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU na naše, slovenske avtomobilske dobavitelje, ne bo imel bistvenega vpliva,” so v Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) ACS – Slovenski avtomobilski grozd zapisali za STA.

Ob tem so poudarili, da predlog komisije ne bo imel zadostnega učinka na krepitev evropske avtomobilske industrije, predvsem proti Kitajski in ZDA, če EU in države članice ne bodo sprejele spodbujevalnih ukrepov za dvig konkurenčnosti poslovnega okolja tudi na drugih področjih. Pri tem so izpostavili ukrepe za zagotovitev konkurenčnih cen energentov in delovne sile, podpreti pa je treba tudi dodatna vlaganja v raziskave in razvoj.

“Kako se bodo glede na predlog EU komisije odločali evropski proizvajalci vozil, ne vemo, se bodo pa naša podjetja zagotovo prilagodila svojim kupcem,” so obenem prepričani v združenju. Kot so pojasnili, so slovenska podjetja s svojimi inovativnimi in prebojnimi rešitvami ter kompetencami namreč prisotna tako na področju motorjev z notranjim zgorevanjem kot elektromotorskih pogonov.

Še dovolj časa za prilagoditev

Prav tako imajo po prepričanju avtomobilskega grozda do leta 2035 podjetja še dovolj časa, da se prilagodijo razmeram, čeprav se vmes zakonodaja še vedno lahko spremeni. Kljub temu pa bodo morala spremljati trende in se usmerjati v elektrifikacijo, saj se vsa zakonodaja na področju mobilnosti in avtomobilske industrije razvija v tej smeri.

Zato so v slovenskem avtomobilskem grozdu pred leti zagnali Misijo GREMO, s katero skupaj z državo in raziskovalno-razvojnimi institucijami oblikujejo dolgoročno strategijo zelene in digitalne preobrazbe slovenske avtomobilske industrije.

Kot so zapisali, so skupaj že pripravili in definirali konkretne aktivnosti oz. projekte na področjih razvoja električnih pogonskih sistemov, sistemov hranjenja energije, raziskav in razvoja lahkih materialov in sistemov ter digitalnih rešitev za dvig kakovosti proizvodnje. Prav tako so pripravili podroben strateški načrt razvoja avtomobilske industrije do leta 2030, ki podpira rast prodaje v panogi.

“Zaradi Misije GREMO pa se bosta povečala tudi število in struktura zaposlenih v prid višje in visoko izobraženih kadrov, dvignila se bo dodana vrednost,” so še navedli.

Udarec za okolje

V okoljski organizaciji Focus predlog Evropske komisije označujejo kot nevaren korak nazaj v evropski podnebni politiki. Zaskrbljeni nad napovedjo so tudi v stranki Vesna – zelena stranka.

“Z zniževanjem ambicije se ustvarja prostor za nadaljnjo prodajo najbolj onesnažujočih vozil, hkrati pa se umetno zavira prehod na električno mobilnost. Mehanizmi kreditov za zeleno jeklo, biogoriva in e-goriva ne prinašajo dejanskih prihrankov emisij, temveč omogočajo navidezne emisijske prihranke, ki podaljšujejo odvisnost od fosilnih goriv in uvoza surovin z vprašljivo sledljivostjo,” je za STA ocenila strokovna sodelavka Focusa Katjuša Šavc.

V stranki Vesna so prepričani, da bo Evropa z vsakim nadaljnjim odlašanjem pri prilagajanju avtomobilske industrije zahtevam domačih in predvsem globalnih trgov le še povečala razvojni in konkurenčni zaostanek za kitajsko avtomobilsko industrijo ter ameriškimi proizvajalci, kot je Tesla. “Takšen preobrat pomeni resen udarec za okolje, javno zdravje in konkurenčnost evropskega gospodarstva,” so zapisali.

“Če danes popuščamo pri okoljskih ciljih, bomo jutri plačevali z zdravjem ljudi in izgubljenimi delovnimi mesti,” je opozoril sopredsednik stranke Uroš Macerl. Sopredsednica stranke Urša Zgojznik je dodala, da je elektrifikacija prometa neizogibna. “Vprašanje je le, ali bo Evropa vodila ali zaostajala. Vsak korak nazaj pomeni darilo konkurenci in breme za ljudi. Slovenija mora imeti jasen glas za čisto mobilnost in industrijo prihodnosti,” je poudarila.

Evropska komisija je v torek predstavila predlog za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU, predvideno za leto 2035. Kot so pojasnili, bodo lahko proizvajalci izpuste med drugim deloma kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla. Mali električni avtomobili bodo medtem deležni posebne obravnave, še piše STA.