Zelena luč za izvedbo stanovanjske sheme pri SID banki

DZ je danes s 50 glasovi za in sedmimi proti sprejel novelo zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj. Ta prinaša izvedbene popravke, da se bo lahko vzpostavila shema ugodnih posojil SID banke občinam in lokalnim stanovanjskim skladom za gradnjo javnih najemnih stanovanj, poroča STA.

Posojilna shema pri SID banki je del ukrepov za zagon gradnje javnih najemnih stanovanj.

Milijarda evrov do leta 2034

Zakon bo ohranil določilo, da se za gradnjo in obnovo stanovanj zagotovi skupno milijarda evrov do leta 2034, po 100 milijonov evrov letno, ne bo pa več izrecne navedbe, da se ta denar zagotovi iz državnega proračuna.

Po novem določilu se bo do 25 milijonov evrov letno za subvencije obrestne mere za 30-letna posojila s fiksno enoodstotno obrestno mero za občine, lokalne stanovanjske sklade in neprofitne stanovanjske organizacije, ki jih bo dodeljevala SID banka, nalagalo na računu SID banke, odprtem pri Banki Slovenije.

Zagotovila se bodo iz prostih denarnih sredstev na računih, vključenih v sistem enotnega zakladniškega računa države, in bi bila ločena od preostalega premoženja SID banke. Za potrebe evidentiranja bi se štela za depozit, ki bi se izkazoval v bilanci stanja državnega proračuna.

Poleg sredstev za subvencije obrestne mere je letno med drugim predvidenih za 75 milijonov evrov vplačil v premoženje republiškega stanovanjskega sklada, ki bodo namenjena za njegove projekte gradnje v lastni režiji ter za program sofinanciranja projektov občin, lokalnih skladov in neprofitnih stanovanjskih organizacij. Denar za to bo še naprej zagotovljen na posebni proračunski postavki pristojnega ministrstva, navaja STA.

Maljevac: Novela je namenjena lažjemu izvajanju

Novela je po pojasnilih ministrstva za solidarno prihodnost potrebna za fiskalno skladno izvajanje posojilne sheme pri SID banki. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je ob današnji obravnavi predloga novele zakona pojasnil: “Novela ne prinaša vsebinskih sprememb, ampak le spreminja tehnično podlago zakona, da se bo ta lažje izvajal.”

Rešitev bo po njegovih besedah omogočala učinkovito, pregledno in fiskalno skladno izvajanje ukrepa subvencioniranja obrestnih mer ter bo “uskladila tveganja, ki se pojavljajo zaradi različnih časovnih dinamik in predvsem zaradi dolgoročnosti inštrumenta”.

SID banka bo namreč sredstva prejela vnaprej, da se bo lahko obrestna mera subvencionirala tudi po preteku 10-letnega obdobja, ki ga določa zakon. Dodeljevala se bodo posojila z ročnostjo 30 let, kar pomeni, da bodo sredstva za subvencije potencialno potrebna tudi čez 40 let.

Koalicija: Mehanizem SID banke je ključen

Koalicija je že ob obravnavi predloga napovedala podporo. Sara Žibrat (Svoboda) je dejala, da bodo ugodna posojila SID banke ključna za nadaljevanje že obstoječih projektov in za razvoj novih. Po njenih besedah je mehanizem kot zgled dobre prakse prepoznala tudi Evropska komisija, Evropski parlament pa da preučuje možnosti, da slovensko stanovanjsko politiko umesti v naslednjo finančno perspektivo. Novela pomeni nadaljnji korak v smeri stabilne in predvidljive javnofinancirane gradnje, je po navedbah STA poudarila Žibrat.

Soniboj Knežak (SD) je ocenil, da bo mehanizem pri SID banki eden ključnih ukrepov nove stanovanjske politike. Drugi instrument za povečanje obsega stanovanjskega fonda pa bo neposredna dokapitalizacija republiškega stanovanjskega sklada. V SD sicer menijo, da bi bilo smiselno, da bi bili do nepovratnih sredstev za izgradnjo ali obnovo javnih najemnih stanovanj po tem zakonu upravičene tudi občine ali občinski stanovanjski skladi.

Milan Jakopovič (Levica) je dejal, da shema ne more temeljiti na vsakoletni negotovosti proračuna do leta 2064, zato bo glede na predlog država sredstva za subvencije obrestne mere zagotovila vnaprej in jih namenila izključno temu cilju. Če ne bodo porabljena, se bodo vrnila v proračun, s tem pa bodo javne finance zaščitene, je poudaril.

Shemo, v okviru katere naj bi letno zagotovili za do 65 milijonov evrov posojil, spremljajo tudi drugi ukrepi, med njimi dodatno namensko premoženje stanovanjskega sklada, evropska nepovratna sredstva ter podpora Evropske investicijske banke (EIB) in Razvojne banke Sveta Evrope (CEB). “To ni kozmetični popravek, temveč zagon sistema, ki bo bistveno spremenil javni najemni fond in olajšal življenje mladim, družinam, starejšim ter zaposlenim z nizkimi in srednjimi dohodki,” je strnil Jakopovič.

Opozicija kritizirala osredotočenost na javna stanovanja

Opozicija je medtem ob obravnavi predloga napovedala, da mu bo nasprotovala. Kritična je bila, da se ni ustrezne rešitve glede zagotavljanja sredstev uskladilo že ob sprejemanju zakona, in je ponovila svoje nasprotovanje vladni osredotočenosti le na javna najemna stanovanja, poroča STA.

“V pol leta se na podlagi tega zakona ni zgradilo nič in nič zgodovinskega se ne bo zgodilo niti v naslednjih desetih letih,” je menil Zvonko Černač (SDS), saj da se sedanji projekti izvajajo na podlagi odločitev prejšnjih vlad.

Koalicija je ves mandat “zganjala populizem”, je bil kritičen in ponovil, da bi bili po mnenju SDS potrebni dodatni ukrepi. Med temi so skrajšanje postopkov za gradbena dovoljenja za adaptacije in gradnjo, državno sofinaciranje prenove, posodobitev jamstvene sheme za posojila mladim, posebne davčne olajšave ter znižanje komunalnega prispevka za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje z gradnjo.

Tudi v NSi so za drugačno politiko, med drugim z olajšanjem možnosti za pridobitev lastnega stanovanja oziroma hiše prek spodbud in olajšav. “Je sploh naloga države, da gradi stanovanja? Bistvo programa Levice je, da ljudje postanejo odvisni od države. Ampak raje pomagajmo ljudem, da se postavijo na lastne noge,” je po pisanju STA še pozval Aleksander Reberšek (NSi).