Bruselj za odpravo prepovedi prodaje novih vozil z notranjim zgorevanjem v EU

Uredba EU, sprejeta leta 2023 v okviru t. i. evropskega zelenega dogovora, določa cilj 100-odstotnega zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za nove avtomobile in kombije do leta 2035 glede na leto 2021. To bi pomenilo, da od začetka leta 2035 v uniji ne bi bilo mogoče več prodajati novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, poroča STA.

Zdaj pa Evropska komisija predlaga, da bi cilj zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida iz izpušnih cevi znižali na 90 odstotkov. Preostalih deset odstotkov bi morali proizvajalci od leta 2035 dalje glede na predlog kompenzirati z uporabo nizkoogljičnega jekla v proizvodnji vozil ali prek trajnostnih obnovljivih goriv, kot so biogoriva in e-goriva, danih na trg.

Kot je pojasnil podpredsednik Evropske komisije, pristojen za industrijo, Stephane Sejourne, bi bila tako v EU še naprej do določene mere dovoljena prodaja vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, priključnih hibridnih vozil in hibridnih različic vozil z razširjenim dosegom, piše STA.

EU s tem svojih podnebnih ciljev ne postavlja pod vprašaj, je še zatrdil podpredsednik komisije. “Cilji ostajajo enaki, le način izračuna se spreminja,” je pojasnil.

Z danes predstavljenim predlogom, ki ga bosta zdaj obravnavala Svet EU in Evropski parlament, želi Bruselj proizvajalcem vozil po poročanju STA zagotoviti tudi dodatno fleksibilnost pri doseganju vmesnih ciljev zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida. Tako bodo lahko cilje glede izpustov avtomobilov in kombijev za leta 2030, 2031 in 2032 dosegli v triletnem obdobju. Če na primer ne bodo dosegli cilja za leto 2031, bodo to lahko kompenzirali z večjim zmanjšanjem v prihodnjih dveh letih.

Obenem Bruselj predlaga znižanje cilja zmanjšanja emisij ogljikovega dioksida za leto 2030 za kombije s 50 na 40 odstotkov in dodatno prožnost za doseganje cilja za 2030 za težka vozila. Sejourne je ob tem napovedal posebno obravnavo proizvodnje malih električnih avtomobilov, dolgih do 4,20 metra, ki bi bila tudi nova podkategorija osebnih vozil, piše STA.

Med drugim bi se takšna vozila, proizvedena v EU, pri izračunu povprečnega zmanjšanja izpustov posameznega proizvajalca namesto kot eno vozilo štela kot 1,3 vozila. To bi po pojasnilih virov na komisiji znižalo povprečje izpustov vseh vozil, ki jih bo proizvedlo podjetje, spodbuditi pa želijo tudi njihovo proizvodnjo.

Predlog bi omogočil še enostavnejšo, cenejšo in bolj konkurenčno proizvodnjo malih električnih vozil, saj bi bila regulatorna pravila prihodnjih deset let minimalna, je povedal podpredsednik komisije.

V to kategorijo bo po pričakovanjih sodil tudi novi električni twingo, ki ga bo francoski Renault v začetku prihodnjega leta začel izdelovati v novomeškem Revozu. Kot so novembra ob predstavitvi v Parizu navedli v Renaultu, bo namreč twingo, katerega doseg bo z enim polnjenjem znašal 263 kilometrov, dolg 3,79 metra.

Bruselj želi z danes predstavljenim svežnjem ukrepov spodbuditi tudi večji delež brez- in nizkoemisijskih vozil v voznih parkih evropskih podjetij. Obvezen delež, prilagojen vsaki članici posebej, bi glede na predlog veljal za podjetja z več kot 250 zaposlenimi, še poroča STA.

Mešani odzivi iz Evropske unije

Iz EU se medtem vrstijo mešani odzivi. Medtem ko del politike in proizvajalci avtomobilov pozdravljajo potezo Bruslja, je na drugi strani slišati kritike, da se s tem ogroža prihodnost evropske avtomobilske industrije, poroča STA.

Predlog Bruslja je med drugim pozdravil nemški kancler Friedrich Merz. “Večja odprtost do tehnologije in večja prožnost sta prava koraka,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Merz, ki je glasen zagovornik omilitve prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem v EU.

V kabinetu francoskega predsednika Emmanuela Macrona so po poročanju AFP ocenili, da je predlog komisije na splošno uravnotežen, medtem ko je bil francoski minister za okolje Monique Barbut do predloga kritičen.

Pri nemškem proizvajalcu avtomobilov Volkswagen so pozdravili “pragmatične” in “ekonomsko utemeljene” predloge EU. “Odprtje trga za vozila z motorji na notranje izgorevanje ob hkratnem nadomestilu emisij je pragmatično in v skladu s tržnimi razmerami,” so po poročanju AFP sporočili iz Volkswagna.

V Evropski ljudski stranki (EPP) pa so prepričani, da EU z današnjim predlogom dobiva bolj realistično in tehnološko nevtralno politiko, ki v enaki meri obravnava zaščito okolja in industrijsko konkurenčnost, so zapisali v sporočilu za javnost.

Na drugi strani pa v skupini Zelenih Evropski komisiji očitajo, da gre pri predlogu za poskus spodkopavanja prihodnosti električnih avtomobilov in veliko napako. “Zaviranje inovacij je v škodo Evropejcem in industriji. Posledica tega so večje onesnaževanje zraka, tveganja za zdravje, manjša konkurenčnost in ogrožanje milijonov delovnih mest,” je bil kritičen sopredsednik skupine Zelenih Bas Eickhout.

Če bo predlog komisije sprejet, bo EPP po prepričanju Eickhouta morala prevzeti odgovornost za upad evropske avtomobilske industrije, piše STA.

V okoljevarstveni organizaciji Greenpeace so predlog komisije medtem označili za “zgodnje božično darilo” za kitajske proizvajalce električnih vozil. Predlog Bruslja bi po njihovem prepričanju lahko prinesel kratkoročne koristi za avtomobilsko industrijo, vendar ne dolgoročne prihodnosti.

“Evropske avtomobilske družbe bi v naslednjem desetletju še naprej zapravljale denar in tehnologijo, s tem da bi se oklepale mrtve tehnologije, imenovane motor z notranjim zgorevanjem, medtem ko bi ostali svet napredoval,” so po poročanju STA zapisali na svoji spletni strani.

Do predloga Bruslja je kritično tudi nemško združenje avtomobilske industrije VDA. Čeprav je komisija priznala, da je pomembno ostati odprt za različne tehnologije, je njen predlog “poln tako velikega števila ovir, da grozi, da bo v praksi neučinkovit”, je po poročanju AFP ocenila predsednica VDA Hildegard Mueller.