Tehnološki trendi v 2026: umetna inteligenca bo znala tudi kaj postoriti

V letu 2025 je bila glavna tehnološka zgodba (in je še vedno) generativna umetna inteligenca, ki jo poznamo zlasti v obliki klepetalnih robotov, kot je ChatGPT. V prihajajočem letu se zgodba nadaljuje, le da bodo generativne modele menjali agenti, veliko pozornosti pa bo tudi na tehnologijah, ki bodo izboljšale digitalno infrastrukturo za umetnointeligenčne procese, kot sta oblačna tehnologija in kvantno računalništvo.

“V prihajajočem letu bo umetna inteligenca postala hrbtenica poslovne arhitekture, preoblikovala bo razvoj življenjskega cikla programske opreme in na novo definirala potrošnjo v oblaku. Hkrati poslovni sistemi doživljajo temeljni premik k inteligentnemu delovanju, tehnološka suverenost pa se pojavlja kot strateška prednostna naloga, ki organizacije spodbuja k izgradnji odporne soodvisnosti,” je dejal Pascal Brier, direktor inovacij pri francoskem IT-podjetju Capgemini.

Avtonomni sistemi, vključno s fizičnimi roboti in digitalnimi agenti, prehajajo iz pilotnih projektov v praktične aplikacije. Ti sistemi ne izvajajo le nalog; začenjajo se učiti, prilagajati in sodelovati, pa so zapisali pri svetovalni družbi McKinsey.

Pogledali smo, kateri tehnološki trendi bodo najverjetneje v ospredju v letu 2026.

1. Agenti umetne inteligence

Agenti umetne inteligence so naslednja stopnja razvoja v podjetniški in potrošniški tehnologiji. Ti namreč združujejo splošne zmogljivosti generativnih modelov s sposobnostjo dejanskega delovanja, saj lahko z ustvarjanjem virtualnih sodelavcev oziroma asistentov samostojno načrtujejo in izvajajo delovne procese. Predstavljajte si, da klepetalnik, kot je ChatGPT, poleg priprave itinerarja za vaše potovanje tudi rezervira letalske vozovnice in nastanitev prek spleta.

“Leto 2026 se obeta kot leto, ko se bo umetna inteligenca razvila iz instrumenta v partnerja, kar bo spremenilo način našega dela, ustvarjanja in reševanja problemov. V vseh panogah umetna inteligenca presega zgolj odgovarjanje na vprašanja in se osredotoča na sodelovanje z ljudmi ter krepitev njihovega strokovnega znanja,” je zapisala Susanna Ray iz Microsoftovega bloga v oblaku.

Primeri agentne umetne inteligence so na primer boti za pomoč strankam, ki znajo razrešiti prošnjo ali pritožbo; agenti za dobavne verige, ki lahko optimizirajo logistiko; ali asistenti za kodiranje, ki pišejo in popravljajo kodo.

Eden izmed zgodnjih agentov umetne inteligence je kitajski Manus, ki za brskanje po spletu uporablja tudi slovensko tehnologijo. To je orodje Browser Use, ki ga je skupaj s švicarskim poslovnim partnerjem razvil Slovenec Gregor Žunič, eden od uvrščenih v letošnji krstni izbor 30 pod 30 Forbesa Slovenija. Mladi podjetnik se je znašel tudi na ameriškem seznamu Forbesa, njegova rešitev pa temelji prav na prepoznavi agentov umetne inteligence kot “naslednje velike stvari”.

2. Človek in robot z roko v roki

Umetna inteligenca dobiva tudi fizično podobo, ko se združi z napredki v robotiki. Na letošnjem sejmu zabavne elektronike CES, ki je eden največjih tehnoloških sejmov na svetu, so bile na ogled številne avtonomne naprave, zasnovane za pomoč pri različnih opravilih, od zlaganja posode v pomivalne stroje do izvajanja varnostnih patrulj.

Po oceni svetovalne družbe Bernard Marr & Co. bodo nekatere izmed teh naprav postale dostopne širši javnosti v 2026. Kot pravijo, se s tem usposablja bodočo delovno silo za sodelovanje med človekom in robotom in normalizira avtonomne sisteme, ki jih podjetja že uvajajo v skladiščih in nevarnih okoljih.

Spletni trgovec Amazon je letos v svoje operacije uvedel milijontega robota, njihova umetna inteligenca DeepFleet pa koordinira celotno floto robotov, s čimer se je učinkovitost poti znotraj skladišč izboljšala za 10 odstotkov. V tovarnah BMW se avtomobili vozijo sami po kilometrskih proizvodnih linijah.

Tesla in nekatera druga tehnološka podjetja medtem razvijajo humanoidne robote, čeprav so letos javnost zabavali predvsem posnetki takšnih robotov, ki so padali z odrov ali se obirali predolgo pri kuhinjskih opravilih. Glavni izvršni direktor Tesle Elon Musk je dejal, da bo Teslin robot Optimus v prihodnosti pomenil 80 odstotkov vrednosti proizvajalca električnih vozil, čeprav je za zdaj še v razvoju.

Popolnoma avtonomni avtomobili so verjetno še bolj oddaljeni, toda proizvajalci svoje najnovejše modele že opremljajo s pametnimi in polavtonomnimi funkcijami. V 2026 tako pričakujemo več vozil s samodejnim parkiranjem, pomočjo vozniku pri vožnji, zaznavanjem utrujenosti voznika in pomočniki umetne inteligence.

3. Od pametnih do inteligentnih domov in pisarn

Tako imenovane pametne domače naprave, ki so povezane z omrežjem in jih lahko upravljamo prek interneta, so prisotne v vse več domovih. Z napredkom v umetni inteligenci bodo te naprave lahko v nekaterih primerih sprejemale odločitve namesto nas.

Gre za naprave, ki avtomatizirajo in nadzorujejo osvetlitev, zrak v sobi, zabavno elektroniko, varnost in druge aspekte domačega življenja, pri čemer napredne rešitve vključujejo glasovne ukaze, pametne termostate in avtomatizirane ključavnice, kamere s prepoznavo obrazov ali odzivne sisteme zabavne elektronike, ki spremljajo in beležijo navade uporabnika.

Kot potrošniki lahko uporabijo umetno inteligenco za upravljanje gospodinjskih aparatov in zabavne elektronike, bodo tudi podjetja kmalu lahko vzpostavljala delovna mesta, kjer bo umetna inteligenca usklajevala ekosisteme interneta stvari, od optimizacije ventilacijskih sistemov do avtomatizirane priprave konferenčnih sob, napovedujejo pri Bernard Marr & Co.

4. Oblak 3.0

Vseprisotne storitve v oblaku vstopajo v naslednjo fazo. Po osnovni infrastrukturi (Oblak 1.0) in večoblačnem upravljanju (Oblak 2.0), kjer se procese in aplikacije upravlja vzporedno v več javnih oblakih, kot sta Amazon Web Services (AWS) ali Microsoft Azure, se tretja različica osredotoča na razvoj oblaka z integrirano umetno inteligenco in postaja operativna hrbtenica za delovne obremenitve umetnointeligenčnih agentov.

Agentski sistemi umetne inteligence potrebujejo infrastrukturo velikega obsega z nizko zakasnitvijo, pri čemer se zanašajo na prepletene zmogljivosti oblaka in robnega računalništva (edge computing, angl. – procesiranje in shranjevanje podatkov tam, kjer so ustvarjeni), decentralizirano lastništvo podatkov, analitiko v realnem času in hiperavtomatizacijo kompleksnih nalog.

Z Oblakom 3.0 bodo podjetja in organizacije lahko prilagodili svojo porabo v oblaku različnim zahtevam, zlasti na področju geografske redundance in zakasnitve prenosa (latence). Zaradi žongliranja med več oblačnimi storitvami, četudi jih je moč upravljati z enim vmesnikom, bo prišlo do večje kompleksnosti upravljanja, a lahko decentralizirana tehnologija tudi poveča odpornost in varnost organizacij.

Nanj se bodo zanašala med drugim avtonomna vozila, ki informacije o okolju iz senzorjev procesirajo v robnih procesih na lastni infrastrukturi, pa tudi aplikacije, ki temeljijo na predlogih ali predvidevanju obnašanja uporabnikov.

5. Geopatriacija in tehnološka suverenost

Tehnološka suverenost je v zadnjih letih postala strateška prioriteta držav in podjetij, ki si prizadevajo za nadzor nad kritičnimi tehnologijami v vse bolj povezanem svetu. Toda ne gre za izolacijo in dosego popolne tehnološke avtonomije, temveč za odporno soodvisnost – organizacije skušajo predvsem zmanjšati tveganja in vzpostaviti selektiven nadzor nad ključnimi deli digitalne verige vrednosti, od polprevodnikov do shranjevanja podatkov in modelov umetne inteligence, menijo pri Capgemini.

Večina tako imenovanih hiperskalerjev, to je velikih podatkovnih centrov za oblačne storitve, ki jih upravljajo velikani od Googla in Amazona do Microsofta in Mete Platforms, bo v svoji ponudbi verjetno predstavila suverene in bolj regijske ali lokalne oblake, kar bo imelo vpliv na to, kako podjetja zmanjšujejo tveganja in zagotavljajo odpornost. Podatki, aplikacije in delovne obremenitve se vse bolj selijo od globalnih ponudnikov javnega oblaka k lokalnim, regionalnim ali nacionalnim oblakom oziroma v podatkovne centre, ki se nahajajo blizu lastnika oziroma uporabnika podatkov.

Gre za proces, ki se mu reče geopatriacija. Proces spodbuja geopolitična nestabilnost, zaradi katere akterji iščejo nadzor nad potencialnimi tveganji, ter zakoni o podatkovni suverenosti, kot je evropska zakonodaja o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

AWS je letos do konca leta napovedal vzpostavitev oblačne infrastrukture za evropske stranke, ki bo v celoti locirana v Evropi, imela bo evropsko vodstvo in kadre ter se bo zanašala na tehnologijo evropskega izvora. Nova hčerinska družba AWS European Sovereign Cloud, stacionirana v nemškem Brandenburgu, je podprta z naložbo Amazona v višini 7,8 milijarde evrov. Podatki in metapodatki strank bodo tako ostali v Evropi.

6. Kvantno računalništvo

Kvantne računalnike, ki obljubljajo eksponentno hitrejše delovanje od klasičnih, smo na seznam tehnoloških trendov uvrstili že ob koncu leta 2023, področje pa je v tem času doseglo nekaj odmevnih mejnikov. Decembra lani je nov čip za kvantne računalnike oznanil Google, februarja letos pa je svoj kvantni čip predstavil Microsoft. Kot so dejali pri slednjem, lahko njihov čip vsebuje do enega milijona kubitov, osnovnih merskih enot v kvantnem računalništvu.

“Vsi računalniki na svetu, ki bi delovali skupaj, ne zmorejo tega, kar bo zmogel kvantni računalnik z enim milijonom kubitov,” pravijo pri Microsoftu. Med možnimi funkcijami navajajo rešitve za razgradnjo mikroplastike v neškodljive stranske produkte ali izumljanje novih materialov. Kvantno računalništvo bo uporabno tudi pri optimizaciji naložbenih strategij, razvoju novih zdravil, upravljanju velikih flot logističnih podjetij in zmanjšanju ogljičnih izpustov. EU navaja možnost ustvarjanja digitalnih dvojčkov, virtualnih predstavitev predmetov iz resničnega sveta.

Tehnologija je tudi potencialna varnostna grožnja, saj bi takšni računalniki lahko zaobšli obstoječe protokole šifriranja. Zato so v razvoju algoritmi šifriranja, odporni na kvantne grožnje (post-kvantna kriptografija), ki bodo zagotovili zasebnost in varnost podatkov na klasičnih računalnikih. V razvoju je tudi kvantna kriptografija, ki komunikacijo zaščiti z uporabo kvantne mehanike. Primer tega je kvantna distribucija ključev (quantum key distribution – QKD), ki uporablja svetlobne delce (fotone) za deljenje šifrirnega ključa, čeprav je funkcija za zdaj zapletena, draga in ima omejen doseg.

Nedavne napovedi tehnoloških velikanov so povečale zanimanje, vendar bo za resnični vpliv potreben tehnološki napredek, pišejo pri McKinseyu. Čeprav natančno število kvantnih računalnikov ni znano, tudi zaradi tajnosti razvoja kritičnih tehnologij, jih je po oceni kitajskega kvantnega razvijalca Spinq na svetu med 100 in 200. Med temi je veliko eksperimentalnih modelov, saj je pred komercialno uporabo treba odpraviti težave, kot je pogostost napak.

7. Tehnologija za dobro počutje

Naprave in storitve, ki uporabniku nudijo vpogled v stanje fizičnega in duševnega zdravja, bodo še naprej velik posel, pri čemer bodo podprte tudi z bolj napredno oblačno infrastrukturo in robnim računaništvom. Po podatkih raziskovalne družbe Grand View Research je bil lani globalni trg aplikacij za dobro počutje (wellness apps) vreden dobrih 11 milijard dolarjev, do leta 2030 naj bi rasel z letno stopnjo skoraj 15 odstotkov.

Oblak 3.0 bo omogočal analitiko podatkov z nosljivih naprav, kot so pametne ure, v realnem času s pomočjo umetne inteligence, kar bo med drugim izboljšalo zdravstvene podatke uporabnikov. Lani so skoraj 60 odstotkov trga tovrstnih aplikacij zavzemale tiste za pomoč pri telovadbi in izgubi telesne teže, ugotavljajo pri Grand View Research.

Med novimi potrošniškimi izdelki na trgu, ki bi lahko postali stalnica v naših domovih, pri Bernard Marr & Co. izpostavljajo na primer pametna ogledala. Ta lahko merijo srčni utrip in duševno stanje ter nas opominjajo na jemanje zdravil. Na voljo so tudi vzmetnice, ki analizirajo spalni položaj in vzorce dihanja, da lahko optimizirajo kakovost spanca.