Slovenski start upi zaposlujejo. Koga iščejo in kolikšne plače ponujajo?

Start upi potrebujejo vedno bolj specializirane profile, zato številni kadre iščejo globalno. Kandidate privabljajo ne le s privlačnim plačilom, temveč tudi s fleksibilnim urnikom, možnostmi dodatnega izobraževanja in nagrajevanjem prek delniških opcij.

Natančnih številk o številu odprtih delovnih mest med start upi v Sloveniji sicer ni, kar je med drugim posledica izmuzljive definicije tovrstnega podjetja. Nekateri tako označujejo vsa novoustanovljena podjetja, drugi pravijo, da gre za podjetja, podkrepljena s tveganim kapitalom, spet tretji pa menijo, da gre bolj za “stanje duha” oziroma organizacijo, ki je v iskanju delujočega poslovnega modela in ima potencial za veliko rast.

Večina zagonskih podjetij se sicer ukvarja z naprednimi tehnologijami in spletnimi rešitvami. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) podjetja z osnovno dejavnostjo računalniškega programiranja in svetovanja v Sloveniji zaposlujejo okoli 25 tisoč ljudi. V nekaj tisoč pa jih po grobih ocenah dela v startupovskih ekipah.

Inženirji so še naprej vroča roba

Pri pregledu zaposlitvenih oglasov smo hitro ugotovili, da so daleč najbolj iskani tehnični kadri, kot so programerji, podatkovni analitiki in varnostni inženirji, vse pogosteje pa tudi strokovnjaki na področju umetne inteligence (UI).

Sunrise Robotics, na primer, ki razvija UI sisteme v industrijski robotiki, ima trenutno odprtih kar 17 delovnih mest. Večinoma iščejo inženirske kadre, kot so razvijalec na področju robotike, podatkovni inženir, pa specialiste, ki se ukvarjajo s simulacijami in dizajnom robotskih nadzornih sistemov. Pri ljubljanskem podjetju, ki ga je soustanovil serijski podjetnik Tomaž Štolfa, iščejo ljudi, ki gojijo “strast do napredne robotike in reševanja zahtevnih tehničnih izzivov”.

Še en lokalni startup na področju umetne inteligence, ki je na lovu za talenti, je Soniox. Podjetje s sedežem v Kaliforniji, a z razvojnim centrom in večino operative v Ljubljani, razvija napredno orodje za zapisovanje govora in prevajanje v realnem času. Pravijo, da ljudi zaposlujejo z vsega sveta in jih vabijo v Slovenijo. Trenutno iščejo skoraj izključno tehnični kader, kot so inženirji za jedra grafičnega procesorja, učenje modelov UI in strokovnjaki za oblačno infrastrukturo.

Tudi druga mlada tehnološka podjetja aktivno širijo svoje ekipe. Eurosender, ponudnik digitalnih logističnih storitev, se med drugim zanima za logističnega administratorja in strokovnjaka za oglaševanje prek e-maila, v Luksemburgu, kjer ima sedež, pa v sodelovanju s tamkajšnjo univerzo zaposluje raziskovalce na področju večmodalne logistike.

Oglase za delovna mesta imajo objavljene tudi pri Celtri, Ekipi2 (slovenski izpostavi razvijalcev Talking Toma), upravljavcu kripto menjalnice Bitstampu in Zebri BI. Slednja se ukvarja z orodji za napredno vizualizacijo podatkov v Microsoftovem okolju, trenutno pa iščejo produktnega menedžerja na področju umetne inteligence in vodjo inženirskega oddelka.

Najbolj iskani tehnični kadri so programerji, podatkovni analitiki in varnostni inženirji, vse bolj tudi specialisti na področju umetne inteligence.

Za najboljše strokovnjake tudi osem tisočakov bruto

Plače v tehnoloških podjetjih so načeloma višje od slovenskega povprečja, ki je pri okoli 2.500 evrih bruto. Zagonska podjetja v svojih oglasih višine plač ne navajajo, a velja, da se za razvijalske kadre ta pri nas največkrat giblje med 3.500 in 4.000 evrov bruto na mesec, je pokazala letošnja anketa med 1.300 programerji, ki jo že nekaj let pripravlja programer in skrbnik v Facebookovi skupini Slovenski developerji Miha Medven.

Še posebej dobro so plačani arhitekti informacijskih sistemov, razvijalci mobilnih aplikacij in strokovnjaki na področju umetne inteligence. Mesečni prejemki zadnjih se lahko povzpnejo tudi do osem tisoč evrov bruto, so na podlagi raziskave, ki temelji na podatkih kadrovskih agencij in Sursa, poročale Finance.

Plače so v tehnološki panogi sicer precej razslojene, v prednosti pa so tista podjetja, ki svoje storitve ponujajo na mednarodnih trgih oziroma so podprta z zunanjim kapitalom. Takšna primera sta prej omenjeni Sunrise Robotics, ki je letos prišel do 8,5 milijona dolarjev težkega vložka, medtem ko CargoX daleč največ posla ustvari v tujini. Blockchain razvijalec na področju digitalizacije logističnih dokumentov je pristal celo na desetem mestu lestvice slovenskih podjetij z najvišjimi plačami, ki jo pripravlja časnik Finance. Lanska povprečna bruto plača v CargoX je namreč znašala okoli 7.300 evrov.

Prilagodljiv urnik je nujen

Konkurenčna plača pa ni edini adut (nekaterih) startupovskih zaposlovalcev. Številni ponujajo možnost dodatnega izobraževanja, mentorstvo, vrhunsko opremo, delo na mednarodnih projektih in prilagodljiv delovnik.

Pomen fleksibilnosti izpostavljajo pri d.labs, podjetju, ki za stranke z vsega sveta razvija raznovrstne digitalne storitve. Katarina Ferme, njihova vodja kadrovske službe in strokovnjakinja za področje človeških virov, razlaga, da nimajo obveznih dni v pisarni. “Zaupamo ljudem, da sami organizirajo svoje delo. Nas zanimajo rezultati, ne lokacija dela. To sodelavci zelo cenijo, čeprav zahteva samodisciplino,” dodaja.

Jan Štefe medtem ugotavlja, da zaposleni vse pogosteje hrepenijo po občutku pripadnosti. “Želijo biti vključeni v proces odločanja,” pravi soustanovitelj in direktor Eurosenderja. Dinamično okolje v tehnoloških podjetjih pomeni, da se hitro odprejo nove priložnosti za karierno rast. “Čeprav smo srednje veliki, smo agilni, hitro rastemo in se prilagajamo trgu. To pomeni, da lahko vsak, ki je ambiciozen in odgovoren, nadpovprečno hitro napreduje,” trdi Štefe.

V številnih tehnoloških podjetjih pomemben del nagrajevanja pomenijo tudi delniške opcije, ki zaposlenim omogočajo soudeležbo pri rasti vrednosti podjetja. Gre za model, ki je v svetu start upov dobro uveljavljen, pred kratkim smo ga naredili nekoliko bolj privlačnega tudi pri nas. Nova pravila z določenimi odpustki glede dohodnine in prispevkov ob prodaji delniške opcije sicer veljajo zgolj za podjetja iz registra zagonskih inovativnih podjetij pri Slovenskem podjetniškem skladu, v katerem je trenutno vpisanih 153 podjetij.

Prvo pravilo za intervju: prej spoznajte podjetje

Poglejmo še na stran delodajalcev. Kaj iščejo v kandidatih in kako lahko ti povečajo svoje možnosti, da dobijo službo? Katarina Ferme razlaga, da jih ne zanimajo zgolj znanja, temveč predvsem prava miselnost. V d.labsu še posebej cenijo kritično razmišljanje, razumevanje poslovnih ciljev in ekipni duh, ki je zanje pomembnejši od individualne učinkovitosti. “Iščemo ljudi, ki razmišljajo s svojo glavo, ne čakajo na navodila in jih ni strah vprašati, zakaj se nekaj počne,” našteva.

Podobno meni tudi Jan Štefe. “Zaposleni, ki pokažejo iniciativo, odgovornost in radovednost, se pri nas navadno zelo hitro in uspešno razvijejo,” pravi.

Še preden se lahko sploh dokažejo v svoji novi vlogi, morajo kandidati opraviti s serijo intervjujev. Delodajalci s start up scene pričakujejo, da se kandidat vnaprej dobro seznani z ustrojem in cilji podjetja. Sogovornica opozarja, da tisti, ki ne znajo opisati dejavnosti in poslovnega modela, ne bodo naredili dobrega vtisa. Cenijo tudi iskrena vprašanja o delu, kulturi in ekipi.

Pri Eurosenderju medtem iščejo ljudi, ki znajo svoje izkušnje podrobno opisati. “Ni nujno, da obvladajo čisto vse, kar je zapisano v opisu delovnega mesta. A če nekdo izpostavi, da ima močne izkušnje na določenem področju, pričakujemo konkretne primere.”

Lastno razmišljanje, ne ChatGPT

Zaposlovalci medtem opažajo, da se vse več kandidatov preveč zanaša na ChatGPT in podobna orodja UI. “Intervjuvarji to zaznamo v minuti. Ne iščemo popolnih, generičnih odgovorov. Iščemo avtentično razmišljanje in osebno mnenje in pri tem ChatGPT ne more pomagati. Umetna inteligenca naj bo orodje za pripravo, ne pa nadomestilo za lastno razmišljanje,” svetuje.

To ne pomeni, da je uporaba orodij UI prepovedana. Ravno nasprotno – njihovo poznavanje in dnevna uporaba za start up zaposlovalce postaja nujna veščina in predpogoj za vsako delo v tehnološkem okolju. “Brez tega zaposleni ne morejo slediti tempu modernih tehnoloških projektov,” je prepričana Ferme, medtem ko Štefe meni, da umetna inteligenca ne zmanjšuje potrebe po ljudeh, spreminja pa način dela. “Kdor ne bo usvojil tehnologije, bo zaostal za tistimi, ki jo bodo znali izkoristiti in bodo zato hitrejši, učinkovitejši in konkurenčnejši,” dodaja.

“Potrebujemo celovito strategijo razvoja kadrov”

O izzivih poslovnega okolja podjetnikov v zagonskih podjetjih menijo podobno kot kolegi iz drugih panog gospodarstva. Največkrat izpostavljajo preveč okoren trg dela in davčno preobremenjenost. “Delo srednjega in višjega razreda je treba opazno razbremeniti,” je prepričan Andraž Logar, predsednik Slovenskega tehnološkega foruma.

Združenje meni, da država nujno potrebuje usklajeno in celovito strategijo razvoja kadrov, ki bo vključevala digitalne veščine in podjetništvo. Zavzemajo se za poenostavitev pravil pri zaposlovanju visoko usposobljenih tujih strokovnjakov in za boljše sodelovanje med univerzami in gospodarstvom. Logar namreč meni, da izobraževalni sistem “že vsaj 20 let ne sledi potrebam trga, razkorak pa se samo še povečuje”.

Trije primeri
V nadaljevanju izpostavljamo tri delovna mesta, za katera slovenski start upi iščejo kandidate.

Vodja umetne inteligence pri Sunrise Robotics
Sunrise Robotics išče vodjo oddelka za umetno inteligenco, ki bo usmerjal razvoj inteligentnih robotskih sistemov. Naloge vključujejo vodenje UI ekipe, razvoj infrastrukturnih rešitev in aplikacij strojnega učenja ter delo z multidisciplinarnimi ekipami. Med drugim iščejo nekoga z obsežnimi izkušnjami z UI, računalniškim vidom in produkcijskimi sistemi.

Specialist za cold email marketing pri Eurosenderju
Eurosender zaposluje človeka, ki bo za njih načrtoval in izvajal medpodjetniške (B2B) e-mail aktivnosti. Delovno mesto med drugim zahteva poznavanje avtomatizacije, A/B testiranja in analitike. Oseba mora biti organizirana, dobro podkovana v reševanju problemov in sposobna voditi več kampanj hkrati.

Podatkovni znanstvenik pri Celtri
Išče se strokovnjak za podatkovno analitiko in razvoj. Celtra išče nekoga, ki bo med drugim razvijal napovedne modele in napredne sisteme analitike. Naloge se nanašajo na izvajanje statističnih analiz, razvoja vizualizacij ter podporo pri strateških projektih. Podjetje med drugim omogoča hibridno delo, fleksibilen urnik in izobraževalni proračun.