Znano vse o shemi skrajšanega delavnika, ki velja od danes
V shemo, s katero lahko delodajalci za skrajšani delovni čas uveljavljajo subvencije, se lahko vključijo podjetja iz desetih dejavnosti.
Vlada je na včerajšnji seji sprejela sklep, s katerim je aktivirala shemo skrajšanega delovnega časa (SDČ) za podjetja v določenih panogah in določila pogoje za vključitev v shemo. Podjetja lahko že z današnjim dnem začnejo uporabljati shemo SČD, ki bo veljala tri mesece, do 5. marca 2026.
Shema omogoča ohranitev delovnih mest tistim delodajalcem, ki zaradi zakonsko določenih okoliščin (na primer upada naročil in težav na izvoznih trgih) ne morejo zagotavljati zadostnega obsega dela. Vlada je določila, da bo lahko uporabljala v podjetjih, ki poslujejo v naslednjih dejavnostih:
- proizvodnja oblačil (C.14),
- proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov iz drugih materialov (C.15),
- proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (C.17),
- tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa (C.18),
- proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov (C.23),
- proizvodnja kovin (C.24),
- proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (C.25),
- proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic (C.29),
- proizvodnja drugih vozil in plovil (C.30) ter
- proizvodnja pohištva (C.31).
Pred sprejetjem te odločitve se mora delodajalec posvetovati s sindikati oziroma s svetom delavcev in pridobiti njihovo pisno mnenje. V primeru, da nima ne sindikata ne sveta delavcev, mora delavce obvestiti na način, ki je v podjetju običajen.
Kdaj se lahko podjetja vključijo v shemo
Delodajalec lahko v skladu s shemo odredi delo s skrajšanim delovnim časom in delavce pošlje na čakanje za pet do 20 ur tedensko. Za ta del lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače, ki znaša 60 odstotkov izplačanega nadomestila plače brez prispevkov delodajalca.
Pravico lahko uveljavlja pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, ali fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je vpisana v Register kmetijskih gospodarstev. Oseba ne sme biti neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine.
Ti morajo za uveljavitev pravice izjaviti, da ocenjujejo, da najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne morejo zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela. Nad temi delodajalci na dan vložitve vloge ne sme biti začet postopek stečaja in ne sme biti v postopku likvidacije. Izpolnjene morajo biti tudi vse obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti oziroma morajo znašati manj kot 50 evrov. V času
Kako lahko podjetja pridobijo subvencijo
Za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec vložiti vlogo v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje, ki bo od ponedeljka, 8. decembra, na voljo na Portalu za delodajalce. Vložena bo morala biti v roku 15 dni od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
Delodajalci bodo moralo v vlogi navesti seznam zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, obrazložiti okoliščine, priložiti dokumente, ki izkazujejo navedbe v obrazložitvi, in priložiti pisne odredbe za vse zaposlene na delu s skrajšanim delovnim časom.
Kakšne so obveznosti delodajalca
Delodajalec, vključen v shemo SDČ, mora v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače delavcem redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
V času, ko prejema delno povračilo, delavcem ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom. Voditi mora tudi evidenco o izrabi delovnega časa.
Za čas prejemanja delnega povračila in še mesec po koncu tega obdobja delodajalec ne sme odpuščati. Prav tako si delodajalec ne sme izplačevati dobičkov in dividend.
Če delodajalec krši svoje obveznosti ali če se ugotovi, da je v postopku predložil neresnična dokazila, mora prejeti denar v celoti vrniti.
Kakšne so pravice in obveznosti delavca
Delavec, ki mu je odrejen skrajšan delovni čas, je za čas, ko dejansko dela, upravičen do plačila za delo. Za čas do polnega delovnega časa, ko ne dela, pa ima pravico do nadomestila plače, kot je določena za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (to je 80 odstotkov njegove povprečne plače), pri čemer nadomestilo plače ne sme znašati manj kot del minimalne plače, sorazmeren obsegu razlike med skrajšanim in polnim delovnim časom.
Delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene z zakonom. Na zahtevo delodajalca mora ponovno začeti opravljati delo s polnim delovnim časom.
V času odrejenega skrajšanega delovnega časa se je v roku petih delovnih dni dolžan prijaviti v evidenco delavcev, vključenih v shemo skrajšanega delovnega časa pri Zavodu RS za zaposlovanje in o tem obvestiti delodajalca.
Obvezno dodatno usposabljanje in izobraževanje
Delavci na skrajšanem delovnem času se morajo vključiti v dodatno usposabljanje in izobraževanje. To lahko opravljajo prek spletne učne platforme za samostojno učenje, ki jo zagotavlja zavod za zaposlovanje, ali se vanj vključi pri zunanjem izvajalcu. Delavec in zavod se o vrsti usposabljanja ali izobraževanja predhodno dogovorita.
Za vsako uro, ko je dejansko prisoten v teh programih, je delavec upravičen do dodatka za vključitev in do povračila potnih stroškov.
Seznam razpoložljivih usposabljanj in izobraževanj je objavljen na spletni strani zavoda. Delavcu, ki uspešno zaključi program usposabljanja ali izobraževanja, zavod v roku 30 dni od predložitve dokazila o uspešnem zaključku, izplača denarno nagrado v višini 100 evrov.
