Vlada aktivirala shemo skrajšanega delovnega časa, zaokrožuje plačno reformo

Vlada je na današnji seji sprejela sklep, s katerim je aktivirala shemo skrajšanega delovnega časa za podjetja v določenih panogah in določila pogoje za vključitev v shemo. Poleg tega s posebnim zakonom o plačah javnih uslužbencev, napotenih na delo v tujino, zaokrožuje plačno reformo v javnem sektorju.

“Namen sheme je, da lahko zaposleni obdržijo svoja delovna mesta. Podjetja, ki ne morejo v nekem trenutku vsem zaposlenim zagotavljati dovolj dela, pa preživijo brez odpuščanja,” je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec.

Vlada je določila, da se shema lahko uporablja v naslednjih panogah: proizvodnja oblačil, proizvodnja usnja in usnjenih izdelkov, tiskarstvo, proizvodnja nekovinskih materialnih izdelkov, proizvodnja kovin, proizvodnja kovinskih izdelkov, proizvodnja motornih vozil, proizvodnja vozil in proizvodnja pohištva.

“To so panoge, pri katerih smo zaznali, da se naročila zmanjšujejo, ampak to ni trend, ki se odvija že eno desetletje. To so panoge, ki so delovale normalno, se jim je pa v zadnjem letu zgodil upad naročil,” je dejal Mesec.

Po besedah ministra v teh panogah pravijo, da je potreba po skrajšanem delovnem času začasen pojav. “Če jim pomagamo za tri ali šest mesecev, bodo dobila podjetja nazaj naročila, da bodo lahko vzpostavili proizvodnjo v normalnem obsegu. Zato smo sprejeli sklep, s katerim se za naslednje tri mesece – od 5- decembra do 5. marca – tem panogam omogoči, da del svojih zaposlenih dajo na skrajšan delovni čas,” je še pojasnil minister.

Kakšni so vstopni pogoji

Da bo lahko poslalo delavce na čakanje in prejelo državno nadomestilo, mora podjetje s pisno izjavo izkazati, da vsaj 30 odstotkom delavcev ne more zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela. Pod tem pogojem bo lahko dalo zaposlene na čakanje za 5-20 ur tedensko, za ta del jim država odobri nadomestilo, ki je 60 odstotkov izplačane bruto plače delavca.

Obenem podjetje, ki bo shemo uporabljalo, ne sme odpuščati, ne sme iti v likvidacijo ter ne sme izplačevati dobičkov in dividend. “Če bo kršilo te pogoje, mora denar, ki ga je prejelo od države, vrniti,” pravi Mesec.

Delavci se bodo morali v času, ko so na čakanju, prijaviti na različna usposabljanja in dodatna izobraževanja, ker je namen te sheme tudi nadgradnja spretnosti oziroma upskilling (angl.).

Po prvih treh mesecih bo vlada opravila analizo delovanja sheme in presodila, če jo je smiselno podaljšati še za tri mesece.

Kot je spomnil Mesec, so na vladi skupaj s socialnimi partnerji v začetku leta gledali zaskrbljujoče razmere v svetu, od vojne v Ukrajini do Trumpovih carin in usihajočih izvoznih trgov, in ocenjevali, da bi te lahko zajele tudi Slovenijo. Zato so se odločili za sprejem zakona o shemi skrajšanega delovnega časa, ki določa kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko država začne po določenih panogah skrajševati delovni čas, če pride do naravne nesreče ali do sistemske krize.

GZS pozdravlja ukrep

Pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), ki se za vzpostavitev sheme zavzema že več mesecev, so sklep vlade pozdravili, saj menijo, da je v trenutnih negotovih gospodarskih razmerah “državno financiranje dela stroškov dela ključno za ohranitev konkurenčnosti in zaposlenosti”.

“Sprejeta rešitev bo prizadetim podjetjem in zaposlenim omogočila ohraniti delovna mesta do obdobja, ko se ciklično spet povečajo naročila, hkrati pa bo ublažila pritisk na trg dela v industrijah, ki jih najbolj bremenijo upad naročil in negotovi obeti na mednarodnih trgih,” je odločitev komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

GZS obžaluje le, da v štirih skupinah dejavnostih ukrepa ne bodo imeli možnosti koristiti.

Nova ureditev za plače javnih uslužbencev v tujini

Vlada danes potrdila tudi predlog posebnega zakona o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev v zvezi z njihovim delom v tujini. “Gre za zakon, s katerim zaokrožujemo plačno reformo javnega sektorja,” je na tiskovni konferenci pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec.

“Do sedaj je bilo to področje urejeno z uredbo, kar se je skozi leta izkazovalo kot pomanjkljiva pravna podlaga. Zato je bilo nujno, da materijo uredimo na zakonski ravni,” je dodala.

Osnovna ureditev je, da bodo zaposleni, ki so napoteni na delo v tujino, prejemali tri vrste prejemkov: osnovno plačo, ki bo primerljiva s primerljivim delovnim mestom v Republiki Sloveniji, povezano s količnikom, ki bo izražal zahtevnost tega delovnega mesta v tujini. Prejemali bodo tudi povračila stroškov in druge prejemke, enako kot javni uslužbenci v Sloveniji. Tretja kategorija je tako imenovana odmena, ki je povezana z njihovim bivanjem v tujini – gre za povračila stroškov bivanja, šolnin, dodatek za oddaljenost, itd.

Zakon v veljavo stopa 1. junija 2026. Od takrat bodo v plačnem sistemu javnega sektorja plače iz tujine vnesene kot bruto plače. Do sedaj so bile te plače v višini neto prejemka, na podlagi česar so bili obračunani tudi davki in prispevki, vendar od plače, kot bi jo prejemali ti zaposleni doma, je pojasnila Ramšak Pešec. Do 1. junija mora biti sprejeta tudi uredba, ki bo določala konkretne višine tako plač kot odmen za posamezna delovna mesta in posamezne države.

Nova ureditev zadeva okrog 900 javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino. Kot pravi državna sekretarka, to vključuje okrog 500 vojakov in približno 350 uslužbencev ministrstva za zunanje zadeve.