Pomembna novost za normirance, ki so vajeni espe zapirati in znova odpirati

Vlada Roberta Goloba je z začetkom letošnjega leta zaostrila pogoje za normirane espeje, a jih z nedavno sprejetimi zakonskimi spremembami znova zrahljala. Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za tako imenovane polne normirance se po novem letu s sedanjih 60 tisoč evrov zvišuje na 120 tisoč evrov prihodkov v preteklem letu ter za popoldanske espeje s sedanjih 30 na 50 tisoč evrov prihodkov v preteklem letu

Vsaj na prvi pogled ugodnejša ureditev pa prinaša tudi nekatere dodatne ovire. Kot smo že pisali, nekaterim normirancem, ki so imeli lani visoke prihodke, grozi, da bodo morali po novem letu izstopiti iz sistema.

Še ena bistvena novost pa je čakalna doba za ponovni vstop v sistem normiranih odhodkov, ki bo po novem mogoč šele po petih letih.

Sezonski in projektni espeji

Kdor bo torej po 1. januarju zaprl espe oziroma dejavnost, pet let ne bo mogel postati normiranec.

Nova omejitev bi lahko bila težava za sezonske podjetnike, kot so turistični vodniki, sobodajalci in projektni delavci. Ti so bili namreč do zdaj vajeni, da so lahko espe v delu leta, ko posla ni bilo, zaprli in ga spet odprli, ko so dobili delo. Zakonodaja tega ni omejevala.

Pri fizičnih osebah, ki se ukvarjajo s sobodajalstvom, je na primer sama dejavnost z zakonom omejena na 150 dni oziroma po pravkar sprejetem zakonu o gostinstvu 180 dni na leto. Tisti sobodajalci, ki sicer nimajo espeja za druge potrebe, pogosto dejavnost odpirajo in zapirajo vsako leto, a tega zdaj ne bodo več mogli početi, vsaj ne kot normiranec.

“Sezonske delavce in na primer sobodajalce so v celoti spregledali,” spremembe zakonodaje komentira davčni svetovalec v podjetju CMS Ivan Kranjec.

Pet let čakalnice

Nova pravila veljajo za vse espeje, tako polne kot popoldanske.

Finančna uprava RS je v dokumentu s pojasnili zadnjih zakonskih sprememb, objavljenem na spletni strani, navedla primer zavezanca, ki bo 10. januarja 2026 prenehal z opravljanjem dejavnosti (zaprl espe, se izpisal iz registra sobodajalcev in podobno), nato pa bo s 1. junijem 2026 ponovno registriral dejavnost.

V tem primeru ne bo mogel odpreti normiranega espeja. To bo lahko storil šele januarja 2032, ob predpostavki, da bo dejavnost vmes registrirana celoten čas in da bo espe izpolnjeval tudi uvodoma omenjeni prihodkovni pogoj za normiran espe.

Davčni sistem nikomur ne onemogoča opravljanja dejavnosti (…), temveč zgolj določa pogoje za uporabo posebnih davčnih ureditev.

Ministrstvo za finance

MF: Sprememba ne omejuje poslovanja

Na ministrstvu za finance pravijo, da je namen dolge čakalne dobe za povratek v sistem normirancev v tem, da “se omeji zlorabe sistema zgolj za zniževanje davčne obveznosti”.

Dodajajo, da je namen sistema normirancev, da se s poenostavljenim in davčno ugodnejšim načinom spodbuja davčne zavezance, “zlasti pri njihovem začetnem in čim daljšem opravljanju dejavnosti, kar prinaša tudi splošne družbene koristi, vključno z izpolnjevanjem davčnih obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost”.

Poudarjajo, da nihče podjetnikom ne omejuje ali onemogoča poslovanja, temveč se spreminjajo zgolj pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo. Primarni način obdavčevanja ostaja tisti, v katerem se davčna osnova ugotavlja na način upoštevanja dejanskih prihodkov in odhodkov, pravijo.

“Tak način ugotavljanja davčne obveznosti tudi bolj pravilno sledi načelu obdavčenja po ekonomski moči davčnega zavezanca, izkazane pa so tudi druge javne koristi, na primer preglednost poslovanja zaradi dolžnosti vodenja poslovnih knjig, kar vpliva tudi na varnost poslovanja, upnikov,” sklenejo na ministrstvu.

Manj ugodne alternative

Zdi se, da bodo sezonski in projektni podjetniki zdaj pred dilemo, ali ohraniti status normiranca s tem, da prispevke plačajo za celo leto, ali pa sistem zapustiti in ohraniti možnost, da poslujejo le del leta.

Kot so povedali na ministrstvu, ima podjetnik še vedno možnost prehoda ne espe z beleženjem dejanskih odhodkov. A ta je administrativno in davčno manj ugoden.

Lastnik normiranega popoldanskega espeja z 10 tisoč evri letnih prihodkov in dva tisoč evrov stroškov plača 400 evrov davka ter prispevke za popoldanski espe, pravi Kranjec.

Če uveljavlja dejanske odhodke, pa se razlika med prihodki in odhodki (v tem primeru osem tisoč evrov) šteje kot prihodek. “Če je oseba redno zaposlena in prejema povprečno plačo (prek katere že porabi vse osebne olajšave), potem pade v drugi dohodninski razred in bo osem tisoč evrov obdavčenih po 26-odstotni stopnji. Tako bo plačala 2.080 evrov davka, ostane pa ji 5.920 EUR, od katerih mora pokriti še prispevke za popoldanski espe,” razloži sogovornik.

Razlika v davčni obveznosti je torej na letni ravni 1.680 evrov.

Nekateri podjetniki bi lahko plačilo prejemali na podlagi civilnih pogodb, kot sta podjemna ali avtorska, a tudi tu je obdavčitev manj ugodna kot pri normiranem espeju, sklene sogovornik.