Načrti stanovanjskega sklada: “Pri projektih se ne sme upoštevati le cena gradnje”

Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) je s tremi dokapitalizacijami vlade od leta 2023 skupaj prejel 151 milijonov evrov. Poleti so v državnem zboru sprejeli še zakon, ki mu prihodnjih deset let zagotavlja po 100 milijonov evrov letno.

Tako v prihodnjih štirih letih načrtuje 17 projektov, vrednih skupaj okoli 400 milijonov evrov, v okviru katerih bo zgradil 1.934 javnih najemnih stanovanj. Trenutno jih ima v fondu nekaj manj kot 7.400. Predsednik uprave sklada Črtomir Remec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac napovedane projekte označujeta za največji val gradnje najemnih stanovanj v samostojni Sloveniji.

V sredini novembra je sklad s položitvijo temeljnega kamna naznanil začetek gradnje v Lukovici, kjer je imel zemljišče že dve desetletji. Do leta 2027 bo tam zgradil 82 najemnih stanovanj, za kar bo porabil 17,9 milijona evrov. Stanovanja bodo velika od 32 do 85 kvadratnih metrov.

Oživljanje mestnih središč bolj težavno

Projekti stanovanjskega sklada so razporejeni po celotni državi. Poleg Lukovice gradnjo načrtujejo še v Podutiku v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju, Novem mestu, Lendavi in Tržiču.

Po oceni Urbana Jerihe z Inštituta za politike prostora (IPoP), kjer se med drugim ukvarjajo tudi z urbanizmom, smo v Sloveniji šele na začetku resnejše obravnave stanovanjske politike. Nabor lokacij po njegovem mnenju odraža osrednji cilj sklada – maksimalno povečanje števila najemnih stanovanj. Opozarja pa, da se ne sme pozabiti tudi na mestna središča in njihovo oživljanje, s čimer se do zdaj še nismo spopadli. “Stanovanjski sklad ima v tem investicijskem valu nalogo zagotoviti čim večje število stanovanj, medtem ko je oživljanje mestnih središč bolj zahtevno in se ne pokaže v največjem številu novih stanovanjskih enot. Vseeno morajo biti previdni, da ne bi zaradi težjih pogojev pozidave v mestih gradnje usmerjali na podeželje,” izpostavlja.

Pomembno se mu zdi, da se pri novih projektih tehtajo različni vidiki in upošteva cena v življenjski dobi nepremičnine. Strošku gradnje bi po njegovi oceni morali prišteti še strošek lastništva za stanovanjski sklad in stanovalce. “Upoštevati bi morali gradnjo, uporabo, ogrevanje, vzdrževanje, dnevne prevoze in oportunitetni strošek, na primer čas, preživet v zastojih,” našteva.

Čim več koristi in čim manj negativnih posledic

Na skladu trenutno sprejemajo nov nacionalni program o usmerjanju gradnje. Primarno, vendar ne izključno, se bo nagibal k lokacijam v mestih oziroma ob vpadnicah. Pomembno vlogo pri odločanju, kje bo sklad gradil, bosta imeli družbena opremljenost (šole, vrtci, parki, knjižnice, trgovine …) in možnost, da bi se v okolici zaposlili prebivalci. “Razvoj se torej usmerja v tista okolja, kjer je čim več koristi in čim manj negativnih posledic priseljevanja,” komentira Jeriha.

Po njegovem mnenju je najbolj smiselno nova naselja graditi tam, kjer je največ funkcij družbene infrastrukture. “Ideal je ustvariti 15-minutna mesta,” meni. In kako se tu odreže Lukovica? “Sicer nima veliko mestnih funkcij, vseeno pa je načrtovana gradnja v bližini središča naselja in je dobro povezana z Ljubljano.”

V državnem stanovanjskem skladu medtem upajo, da bo nova soseska v bližini avtoceste pospešila tudi gradnjo na okoliških zemljiščih, kjer so predvidene javne, poslovne, storitvene dejavnosti in lahka industrija.

Prometno povezanost z Ljubljano in pa tudi Mariborom kot prednost Lukovice izpostavlja tudi Jeriha. Tako ne pričakuje, da bi imel sklad težave z zapolnitvijo 82 stanovanj. Prepričan je, da bodo stanovalci iz različnih okolij. “Nekdo, ki plačuje visoko najemnino v mestu, pa tudi tisti s podeželja, ki se bo s tem približal delovnemu mestu.”

Novih stanovanj se veseli tudi županja Lukovice Olga Vrankar, ki si želi, da bi se v mesto priselili tudi ljudje iz deficitarnih poklicev, ki prispevajo k izboljšanju javnih storitev. Denimo zdravniki in učitelji.

Nov program za smiselno zgoščevanje stanovanj

Do konca letošnjega leta naj bi bil sprejet tudi program o oblikovanju tipičnih urbanističnih rešitev in usmeritvah za večmodalna vozlišča in soseske po načelu “s prevozom umerjenega urbanega razvoja v Sloveniji”, kjer bodo opredelili, kam bi bilo najbolj smiselno zgoščevati stanovanjsko gradnjo. Projekt pripravljajo ministrstvo za okolje in prostor, ministrstvo za solidarno prihodnost in ministrstvo za naravne vire, posredno pa sodeluje tudi stanovanjski sklad.

Eno od izhodišč je, da bo treba graditi ob zmogljivih linijah javnega potniškega prometa in morajo biti enostavno dostopne. “Ob tem mora za lokacijo vladati zanimanje in mora biti visoko opremljena – urbani oziroma polurbani centri, kjer je že dosti družbene infrastrukture oziroma omogoča njen razvoj – šole, knjižnice, vrtci, trgovine, tudi delovna mesta. Če tega ni, potem ustvarja mnogo prometa in temu se je treba izogniti,” razlaga Jeriha. S kriteriji za izbor ustreznih lokacij želijo preprečiti razvoj izključno spalnih naselij. Med drugim bodo analizirali trenutno gostoto prebivalstva in gradnje ter lokacij postajališč javnega prometa.