Norvežani izračunali: ruska zmaga v Ukrajini bi Evropo drago stala

Ukrajinska zmaga v vojni z Rusijo bi bil za Evropo cenejši scenarij kot zmaga Rusije, v novembrskem poročilu ugotavlja norveški think tank Corisk. Zato poziva k nadaljnji podpori evropskih držav Ukrajini in bolj vodilno vlogo pri mirovnih pogajanjih v luči mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki po oceni avtorjev “nima veliko možnosti za uspeh”.

Poročilo z naslovom Izbira Evrope – vojaški in gospodarski scenariji vojne v Ukrajini, ki so ga pripravili pri Corisku v sodelovanju z Norveškim inštitutom za mednarodne odnose, predvideva dva scenarija.

V prvem scenariju Rusija ukrajinske sile potisne vse do reke Dneper in izsili zase ugodne mirovne pogoje. Posledice tega izida v štiriletnem obdobju 2026-2029 Evropi prinesejo med 1.250 in 1.633 milijardami evrov stroškov, kar je približno 1,8 odstotka pričakovanega bruto domačega proizvoda (DBP) v danem obdobju. Ob trenutni ravni zahodne podpore Ukrajini je scenarij ruske zmage bolj verjeten, pravijo avtorji.

V drugem scenariju delno zmago doseže Ukrajina, ki s pomočjo zaveznic pridobi močnejše orožje in znova zasede okupirana ozemlja na vzhodu, s tem pa zagotovi zase ugodne mirovne pogoje. V tem primeru bi stroški za Evropo znašali med 522 in 838 milijardami evrov v letih 2026-2029 oziroma 0,9 odstotka BDP v tem obdobju.

Oba zneska pomenita manjši delež BDP, kot ga je EU namenila leta 2020 za blaženje posledic pandemije (dva odstotka BDP) ali spopad s finančno krizo evrskega območja v obdobju 2010-2013 (2,6 odstotka BDP).

Ruska zmaga

Zmaga Rusije bi pomenila izgubo ozemlja za Ukrajino in nezmožnost pridružitve EU in Natu, verjetno je tudi, da bi Rusija ponovno vzpostavila precejšen politični, gospodarski in družbeni vpliv v državi – zlasti prek energetske odvisnosti. Država bi morda morala podaljšati izredno stanje, kar bi povečalo tveganje koncentracije moči in erozije demokracije, zmanjšale bi se tudi tuje naložbe, povečali pa stroški zadolževanja. V najslabšem primeru bi se vrnili oligarhija in korupcija, Ukrajina pa bi postala propadla država oziroma bi stagnirala kot Bosna in Hercegovina, menijo raziskovalci.

Po drugi strani bi Rusija dosegla geopolitični napredek in bi lahko svoje grožnje, hibridne napade in politične kampanje usmerila proti Moldaviji, baltskim državam in nordijski regiji.

Verjetno je, da bi v primeru delne ruske zmage dodatnih 6 do 11 milijonov Ukrajincev zapustilo državo in se podalo v Evropo kot vojni begunci in ekonomski migranti. Stroški takšnega pritoka bi po ocenah Coriska znašali med 150 in 275 milijard evrov na leto, v štirih letih pa bi bil strošek med 524 in 952 milijardami evrov. Z odlivom prebivalstva bi se v Ukrajini povečali stroški dela in oslabile inovacije, v Evropi pa bi prišlo do proračunskih primanjkljajev in pritiska na socialno blagajno, krepitev populističnih strank in dodatno politično polarizacijo.

Zaradi zmage Rusije bi baltske in nordijske države morale okrepiti vojaške zmogljivosti, da Rusijo odvrnejo od napadov. Scenarij številka ena bi za te potrebe terjal 88 milijard evrov v prvem letu, v četrtem bi se ta znesek znižal na 39 milijard evrov. Celotno Evropo bi dodatno oboroževanje v obdobju do 2029 stalo 256 milijard evrov. Še 425 milijard evrov bi morala Evropa v tem scenariju nameniti za podporo Ukrajini.

Ukrajinska zmaga

Delna zmaga Ukrajine bi pomenila zaustavitev ruskih sil in ponovno osvojitev okupiranih ozemelj ter ugoden mirovni sporazum. V tem primeru bi lahko država odpravila izredno stanje in ponovno razpisala volitve ter normalizirala politično življenje v državi. Znova bi se lahko povezovala z EU in zasledovala gospodarsko rast s privabljanjem tujih naložb, večjimi davčnimi prilivi in krepitvijo obrambne industrije.

V primeru ukrajinske zmage bi Evropa še vedno morala podpirati Ukrajino s civilno in vojaško pomočjo, a bi bili stroški manjši. Med drugim bi se po oceni Coriska iz EU nazaj v Ukrajino vrnilo do 1,5 milijona ukrajinskih beguncev, namesto da bi jih več milijonov prišlo na novo. Evropa bo sicer morala vlagati v obnovo ukrajinske infrastrukture in stanovanj za povratnike na osvobojena ozemlja, nadaljevala bo tudi s sankcijami proti Rusiji in morda zasegla premoženje ruske centralne banke.

Po mnenju raziskovalcev za zaseg obstaja zadostna pravna podlaga, in sicer da bi Rusija sredstva uporabila za vojno agresijo z elementi vojnih zločinov, kar je kršitev mednarodnega prava. Zaseg bi lahko zagotovil do polovico sredstev, ki so potrebna za zagotovitev vojaškega napredka Ukrajine.

Večina pomoči bo morala priti iz Evrope

Tudi v drugem scenariju poročilo predvideva krepitev vzhodne meje zveze Nato, vendar bo imela Evropa za to več časa kot v prvem scenariju. V obeh scenarijih avtorji poročila ocenjujejo, da mora Evropa financirati večino zavezniške podpore Ukrajini, nekaj pa bodo prispevale tudi zaveznice, kot so Kanada, Japonska itd.

“ZDA bodo verjetno prenehale podpirati ukrajinsko in evropsko obrambo, vendar bodo verjetno pripravljene prodati orožje in nadaljevati ključne sankcije proti Rusiji,” so zapisali.

Ukrajina mora po mnenju avtorjev, na čelu z ustanoviteljem in generalnim direktorjem Coriska Erlendom B. Bjørtvedtom, za zmago na bojišču v naslednjih štirih letih polno opremiti 95 brigad, kupiti osem milijonov dronov, 1.500 do 2.500 bojnih tankov, 2.000 do 3.000 topniških granat, 10.000 do 20.000 pehotnih vozil, rakete z dosegom več kot 300 kilometrov in doseči pokritost celotne zahodne Ukrajine s sistemom zračne obrambe Sky Shield, še piše v poročilu.