“Če nimaš podjetnika, ki se bo kot Janja Garnbret gnal, da še stotič zmaga, pozabi”

Stjepan Orešković, ustanovitelj in večinski lastnik Bosqar Invest, je poslovnež, podjetnik, znanstvenik. Hrvaška borzna družba Bosqar Invest, katere večinska lastnika sta z ženo Manico Pirc Orešković, je v zadnjih šestih letih izvedla več kot 90 prevzemov, zaposluje 18 tisoč ljudi v več kot 20 državah in deluje na 60 trgih.

Tako je na začetku uvodnega pogovora dogodka Game Changer Ljubljana, na katerem so besedo dobili direktorji in vizionarji, ki spreminjajo igro na svojih področjih, dejala urednica in direktorica N1 Slovenija Katja Šeruga.

Bosqar Invest ima med drugim v lasti tudi prekmursko Panvito – od novembra lani je njen 51-odstotni lastnik, ostalih 49 odstotkov pa ima še vedno v lasti družina Polanič – in blejsko poslovno šolo IEDC.

Kdo so game changerji

Bosqar Invest je v nekaj letih postal regijsko, celo globalno podjetje. Orešković pa je eden redkih znanstvenikov, ki so se podali na podjetniško pot.

Se torej ima za game changerja, za nekoga, ki spreminja igro? In kaj določa to vlogo? “Jaz nikakor nisem game changer, to je preambiciozno. Game changer je tisti, ki spremeni igro, ne tisti, ki je v njej uspešen. Sem pa lahko ob nadaljnjih uspehih outlier, nekdo, ki izstopa,” meni Orešković.

Po njegovem mnenju so bili game changerji astronom Nikolaj Kopernik, biolog Charles Darwin, avstrijski nevrolog in utemeljitelj psihoanalize Sigmund Freud. Pa tudi Alan Turing, matematik, ki je živel v prvi polovici prejšnjega stoletja ter velja za očeta teoretičnega računalništva in umetne inteligence.

Znanstvenik in posel? Kulturno vprašanje.

Dejstvo, da se znanstveniki pri nas le redko podajo v posel, je po njegovem mnenju kulturno pogojeno. Pri nas ni navada, da bi znanstveniki poskušali svoja znanstvena dognanja preliti v posel, tehnologijo. “Na drugi strani pa je ta miselnost pomemben element sistemov, s katerimi tekmujemo, denimo ameriškega in kitajskega,” je dejal Orešković in omenil primer znanca znanstvenika iz ZDA, ki je ustanovil 18 podjetij.

A danes v resnici med znanostjo, tehnologijo, ekonomijo ni ločnic, vse tisto, kar naredi poslovni preboj, je znanost, pravi Orešković.

Pri tem je navedel primer Denisa Hassabisa, podatkovnega znanstvenika in nobelovca, ki je tudi glavni izvršni direktor in soustanovitelj Google DeepMind. “Razlika v profitabilnosti, v marži, se ustvarja z znanstvenimi rešitvami. Tisti, ki nekaj razvije, zasluži, tisti, ki ne, zaostane in mora pristati na nižje dobičke,” meni.

Prek 90 prevzemov v manj kot šetih letih

Skupino Bosqar invest sestavljajo tri divizije; tehnološke storitve za druga podjetja, kadrovske storitve in živilska industrija. Na vprašanje, kako bodo ta zelo raznolik portfelj povezali v enovito zgodbo in kako ga bodo razvijali v prihodnje, je Orešković dejal: “Mi vlagamo, prevzemamo, razvijamo. Gre za strategijo ‘buy and build’ (kupuj in zgradi, op. a.). Menim, da je naš prevzemni tim najboljši na svetu. V manj kot šestih letih so naredili več kot 90 prevzemov in noben ni bil napačen.”

Kaj so bistvena načela, ki jih vodijo pri širitvi? “Lahko rečem, da smo drugačni. Najina filozofija je, da ustvarjamo svež kapital z vsakim, s katerim se povežemo. Prejšnji lastnik se po prevzemu iz zgodbe ne izloči. Tako je bilo na primer z družino Polanič v Prekmurju,” je Orešković opisal filozofijo hrvaške borzne družbe.

“Imam seznam in telefone vseh ljudi, s katerimi smo v partnerstvu. Vsakemu, ki ga želimo prevzeti, lahko kadarkoli rečem, da pokliče katerega od njih in preveri, ali držimo obljube.”

Če je lastnik najbolj pameten, če 18 tisoč ljudi ne dela na skupnih ciljih, ampak samo čaka, kaj bo dejal glavni, je samo vprašanje časa, kdaj bo podjetje propadlo.

Stjepan Orešković, Bosqar Invest

Zrno soli pri umetni inteligenci

Osrednja divizija tehnoloških storitev, v kateri Bosqar Invest ustvarja najvišje stopnje rasti, že uporablja orodja umetne inteligence. Oblikovali so skupino Graia, ki ima 300 zaposlenih in proizvaja rešitve za servisne platforme z uporabo umetne inteligence.

A Orešković meni, da je treba novo in hitro rastočo tehnologijo jemati z zrnom soli. Danes je med drugim dejal, da je ena od nedavno objavljenih raziskav pokazala, da veliko podjetij ne čuti pozitivnega učinka umetne inteligence. “Raziskava je pokazala, da 95 odstotkov podjetij, ki so uvedla orodja umetne inteligence, ni imelo nobenega donosa na naložbo,” je dejal Orešković.

Omenil je tudi omejitve tehnologije, ki hitro prodira v naše zasebno in poslovno okolje. “Na Harvardu sem spoznal Howarda Gartnerja, ki je avtor teorije raznoterih inteligentnosti. Sprva jih je nanizal sedem, potem so dodali še dve. Umetna inteligenca je dobra pri dveh, jezikovni ter logično-matematični. Tu se stvari hitro spreminjajo. Za drugih sedem (to so denimo telesno-gibalna, glasbena, čustvena, op. a.) je zelo slaba,” je dejal Orešković, ki pa dopušča, da bi lahko tu v prihodnje prišlo do velikih razvojnih preskokov.

Stvaren pogled, delegiranje, izobraževanje

Prihodki skupine Bosqar Invest zadnja leta hitro rastejo. Eno bistvenih vprašanj pri tem je, kako zagotoviti, da je ta rast trajna, je v pogovoru izpostavila odgovorna urednica N1 Slovenija Katja Šeruga.

Orešković je na to ponudil precej preprost odgovor: “Če nisi požrešen, gre. Moraš biti realističen, da veš, kaj se dogaja, kaj želiš, kako upravljati z viri.”

Nato je dejal, da v skupini delajo to, o čemer mnogi drugi le govorijo. “Govorijo, da morajo biti ženske vključene, pa jih imajo za okras ali pa jih ne imenujejo na vodilne položaje,” je dejal Orešković.

Pomembna se mu zdi tudi vloga lastnika. “Jaz sem svetovalec s štiri tisoč evri plače. Sliši se kot šala. A če je lastnik najbolj pameten, če 18 tisoč ljudi ne dela na skupnih ciljih, ampak samo čaka, kaj bo dejal glavni, je samo vprašanje časa, kdaj bo podjetje propadlo. Ljudje so plačani za to, da se odločajo.”

Poudaril je še pomen izobraževanja. “Z ženo Manico sva vse, kar sva imela, investirala v izobraževanje otrok. Ekonomsko se nama je to povrnilo. Najstarejši sin je pred kratkim prevzel bolj aktivno vlogo v skupini.”

Evropa potrebuje “nore” podjetnike

Orešković je tudi gonilni člen iniciative Future 500, katere cilj je ustvariti pogoje, da bodo najboljša podjetja ostala in rasla v Evropi, ne pa iskala priložnosti na drugih celinah.

Po mnenju Oreškovića je trenutno glavni problem Evrope zapostavljanje vloge podjetnikov. To je že pred časom pojasnil v pogovoru za Forbes Slovenija: “S Trumpom, ki je tudi politik podjetnik, so pod žarometi podjetniki, enako na Kitajskem, a na malo drugačen način. Tam je tudi država podjetna. V Evropi pa podjetniki nove dobe, kot da ne obstajajo. Obstaja pa generacija 80 ali 90 let starih industrialcev, začetnikov panog, ki so zdaj v zatonu. Ti imajo lobistično moč in vpliv na vlade, ki usmerjajo denar,” je septembra dejal Orešković.

Cilj Future 500 je ustvariti nov ekosistem ljudi in podjetij, ki imajo potencial hitre rasti. Orešković meni, da Evropa potrebuje “nore” podjetnike, ki so lačni uspeha kot naši uspešni smučarski skakalci ali kolesarji.

Tehnični pogoji za izboljšanje evropske konkurenčnosti pa so, kot pravi, že popisani v poročilu nekdanjega guvernerja ECB Maria Draghija o konkurenčnosti. “Enotni trg, borza, koncentracija kapitala, vsa ta priporočila so dobra,” je dejal. “A če nimaš podjetnika, ki se bo kot Janja Garnbret gnal, da še stotič zmaga, pozabi.”