Inženir, ki je vodil razvoj ‘novomeškega’ twinga, o Kitajski: “Ponižno smo se šli učit”

Zeleni prehod Andreja Lončar 23. novembra, 2025 10.27 > 23. novembra, 2025 10.44
featured image

Renaultova inženirja, ki sta vodila razvoj novega električnega twinga, o tem, kaj delajo Kitajci drugače, da so hitrejši pri razvoju novih modelov.

23. novembra, 2025 10.27 > 23. novembra, 2025 10.44

“V skupini Renault se ne odločamo med Evropo in Kitajsko. Izbiramo odličnost v korist naše skupine in rezultat, ki je ugoden za vse.”

Tako je pred predstavitvijo novega električnega twinga, ki ga bo izdeloval novomeški Revoz, na Linkedinu zapisal prvi inženir in tehnični direktor Renaulta Phillipe Brunet.

Strukturni obrat

Francoski proizvajalec s Twingom posega v uveljavljeno strukturo razvojno-proizvodnega procesa. Malček, ki je Renaultov adut na zadnja leta zaspanem trgu malih avtomobilov, je bil zasnovan v Parizu in na Kitajskem, izdelovali pa ga bodo v Novem mestu (tudi z deli kitajskih dobaviteljev).

Ravno obratno kot v zadnjih desetletjih, ko so evropski proizvajalci razvoj ohranjali na Stari celini, proizvodnjo pa selili v stroškovno bolj ugodne države, tudi na Kitajsko.

A v zadnjih letih je kitajska konkurenca postala neizprosna in zdaj tako na domačem kot tudi na evropskem trgu odžira tržne deleže evropskim konkurentom v segmentu hibridnih in električnih vozil. “Po epidemiji koronavirusa se kitajski tehnološki sektor razvija z neverjetnim tempom,” je v eni od objav na Linkedinu zapisal Brunet.

Nižji stroški, a tudi hitrost razvoja

Da bi ostala konkurenčna, je francoska avtomobilska skupina Renault leta 2023 odprla podružnico ACDC v Šanghaju. Relativno majhna ekipa 160 zaposlenih – od tega 150 lokalcev in desetih inženirjev iz Francije – je v sodelovanju s 30 kitajskimi podjetji razvila novo različico modela twingo.

Cilj je bil nadoknaditi zaostanek v primerjavi s kitajskimi konkurenti, ki so boljši pri kriterijih cenovne dostopnosti in hitrosti razvoja.

Inženirji niso imeli lahke naloge. Zasledovati so morali cilj, ki ga je postavil zdaj že nekdanji šef Luca de Meo – letos ga je nasledil Francois Provost –, da bo twingo stal manj kot 20 tisoč evrov brez subvencij in da bo dobičkonosen.

Poleg nižjih stroškov je bil motiv Renaulta za povezovanje s Kitajci hitrost razvoja. Električni twingo je bil skupaj s kitajskimi partnerji razvit v rekordnem času – od koncepta do izdelka, ki je pripravljen za prenos v proizvodnjo, sta minili manj kot dve leti. Pri Renault 5 je proces trajal tri leta, pri Meganu štiri leta, pišejo francoski mediji.

Renault je skrajšal čas razvojnega cikla z uporabo programske opreme in zanašanjem na virtualne modele, s krajšanjem postopkov izbire dobaviteljev in z vzporednim izvajanjem posameznih faz razvoja, piše tech.eu.

Renault eTwingo
Twingo bo Renaultov adut v sicer zaspanem segmentu majhnih mestnih avtomobilov, ki v Evropi zdaj predstavlja manj kot petodstotni delež avtomobilskega trga (Foto: PROFIMEDIA)

Po nasvete, kako delati hitreje

V tem postopku je osrednjo vlogo imelo kitajsko podjetje Launch Design. Podjetje je bilo zadolženo za oblikovanje zgornjega dela karoserije in razvoj nekaterih drugih komponent. Kot je po poročanju francoskega tehnološkega portala frandroid.com dejal Jérémie Coiffier, inženir, odgovoren za projekt Twingo, pa je Renultov ACDC pri tem pomembno sodeloval.

Po njegovih besedah ni šlo zgolj za delegiranje nalog in za zanašanje na kitajsko znanje, temveč skupno ustvarjanje. “Naša ekipa je organizirala vsa partnerstva, sintetizirala sisteme in komponente vozila ter skrbela za validacijo in homologacijo,” je dejal Coiffier. “Nismo jim zgolj dodelili dela, temveč smo se pli ponižno učit, kako delati hitreje. Pri tem ni šlo za to, da se naučimo isto stvar delati hitreje, temveč je bilj cilj delati drugače. Gre za preobrazbo.”

Med ključnimi lekcijami je izpostavil hitrejše odločanje in vzporedno izvajanje posameznih faz projekta. Prvi prototip Twinga je tako nastal v štirih tednih. Ta korak ponavadi vzame tri do štiri mesece.

Brunet pa je izpostavil tudi kitajsko organizacijo dela. V azijski državi so delavniki daljši, v tehnoloških podjetjih se dela od 9h do 21h in šest dni v tednu. A to po oceni Bruneta ni odločilno. Izpostavlja predvsem hitrost odločanja: “Medtem ko v Franciji za odločitev potrebujemo več kot teden dni, je v Šanghaju dovolj že en sam dan. (…) Ne gre za čarovnijo, ampak preprosto za disciplino in organizacijo,” je dejal Brunet.

Skoraj polovica delov iz Kitajske

Pomembne pa so tudi cenejše kitajske komponente. Pri twingu je 46 odstotkov vrednosti vezane na komponente, proizvedene na Kitajskem. Okoli 30 dobaviteljev je bilo izbranih na podlagi referenc iz poslov z drugimi proizvajalci električnih vozil, kot sta BYD in Tesla. Shanghai Edrive dobavlja motorje, CATL baterije, Lucky Harvest kovinski del konstrukcije. Kot piše tehnološki portal presse-citron.net, je vključevanje kitajskih dobaviteljev omogočilo znižanje stroškovne cene vozila za 29 odstotkov.

“Resnična prednost kitajskih proizvajalcev je v načinu, kako ponovno uporabljajo obstoječe tehnologije in orodja,” je za Usine Nouvelle dejal Brunet. Zahodni proizvajalci bodo morali po njegovem mnenju prilagoditi razvojne procese, da bi ostali konkurenčni.

Cilj je proizvodnja v Evropi

Twinga bodo konec leta začeli sestavljati v Novem mestu. Vzpostavitev proizvodnje, ki naj bi stala okoli 150 milijonov evrov, je z 28 milijoni evrov subvencije podprla tudi država. Francoski mediji poročajo, da je lociranje proizvodnje v Evropi pogoj, da bodo francoski kupci avtomobila upravičeni do tako imenovanega ekološkega bonusa in socialnega lizinga, torej različnih spodbud.

Kot omenjeno, bo pomemben del sestavnih delov prihajal iz Kitajske. Ta delež pa se bo zmanjšal, ko bo vzpostavljena proizvodnja v Novem mestu in ko bo kitajski CATL odprl tovarno baterij v Debrecenu na Madžarskem. To naj bi se zgodilo še letos ali v začetku prihodnjega leta.

Tako Renault poskuša okrepiti evropsko poreklo malčka in se izogniti kritikam dela francoske javnosti, ki je bil v preteklosti pogosto kritičen do selitev avtomobilske proizvodnje v Maroko, Turčijo in tudi na Kitajsko.

Sindikati menijo, da lahko Renault električno mobilnost izkoristi za ponovno polnjenje domačih proizvodnih kapacitet. To zdaj proizvajalec tudi obljublja. “Naš cilj ni, da bi imeli samo kitajske dobavitelje in vse proizvajali na Kitajskem. To bi bila napaka. Smo in ostajamo proizvajalec, usmerjen na evropski trg,” je za Usine Nouvelle dejal Brunet.

Medtem Renault nadaljuje povezovanje s Kitajci: ta teden je napovedal skupna vlaganja s kitajskim Geelyjem na brazilskem trgu. Renault bo tam prihodnje leto začel proizvajati dva avtomobila na Geelyjevem podvozju, podjetji bosta vlagali tudi v proizvodnjo, je ta teden poročal Reuters.