Fina brez komentarja na poseg slovenske vlade pri prevzemu Ljubljanske borze

Hrvaška državna agencija Fina je pri komentiranju sklepov slovenske vlade, ki nasprotuje njenemu prevzemu Ljubljanske borze, redkobesedna.
Hrvaška državna agencija Fina, ki je danes desetodstotna lastnica Zagrebške borze, želi postati njena večinska lastnica. Za to mora pridobiti le še dovoljenje slovenskega regulatorja, Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Zagrebška borza je namreč tudi lastnica Ljubljanske borze (LJSE).
Tik pred včerajšnjo sejo, na kateri bi moral svet ATVP odločati o izdaji dovoljenja, je vlada Roberta Goloba sprejela več sklepov, s katerimi nasprotuje prevzemu in poskuša “zaščititi” borzo. Po tej potezi vlade je svet ATVP preložil odločanje o tej zadevi na prihodnji teden.
“Obravnavane tematike ne smemo komentirati”, so nam na prošnjo za komentar sklepa slovenske vlade odgovorili iz hrvaške državne agencije Fina. Pri tem se sklicujejo na določbe zakona o prevzemih. Ta podjetjem, ki so udeležena v transakciji, prepoveduje javno komentiranje poteka postopka, dokler prevzemna ponudba ni javno objavljena in postopek ni zaključen.
Kaj je sklenila vlada
Kot smo poročali na Forbesu Slovenija, je vlada včeraj sprejela več sklepov. Prvi vladni sklep se glasi, da Fina kot bodoči imetnik kvalificiranega deleža LJSE po oceni vlade ne uživa ugleda v luči 73. člena zakona o bančništvu. Ta določa, da je treba pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika upoštevati merila, kot so ugled in finančna trdnost bodočega kvalificiranega imetnika ter ugled, znanje, veščine in izkušnje vseh članov organov vodenja ali nadzora, ki bodo imeli možnost upravljati ali drugače vplivati na poslovanje prevzete družbe.

Vlada je tudi sklenila dopolniti seznam kritične infrastrukture nacionalnega pomena z Ljubljansko borzo. Poleg tega je odločila, da je za prevzem subjekta kritične infrastrukture s strani tuje države ali pravne osebe, ki je v večinski ali neposredni lasti tuje države, potrebno soglasje slovenske vlade. S temi sklepi sledijo priporočilom parlamentarnega odbora za finance.
Vladni sklep, da je Fina neugledna institucija, so na seji po informacijah Forbesa Slovenija utemeljili z njenim zaviranjem izterjave dolgov hrvaških podjetij do LB. Prav tako naj bi poudarjali, da tudi v zakonu o Fini piše, da hrvaška agencija opravlja posle za potrebe hrvaške države.
Kot so za Forbes Slovenija še povedali viri iz vladnih vrst, so sklepi vlade za ATVP zavezujoči in bi jih morala upoštevati pri odločanju o izdaji dovoljenja.
Soglasje skopskega regulatorja že v žepu
Fina sicer načrtuje širitev tudi v nekaterih drugih državah v regiji. Oktobra je komisija za vrednostne papirje Severne Makedonije izdala sklep, s katerim je Fini dala soglasje za posredno – prek Zagrebške borze – pridobitev kvalificiranega deleža v Makedonski borzi vrednostnih papirjev. Skupna višina deleža ne sme presegati 30 odstotkov vseh izdanih delnic makedonske borze z glasovalno pravico. Če bi Fina ob prevzemu Zagrebške borze v njej pridobila stoodstotni delež, bi njen posredni delež v makedonski borzi znašal 29,98 odstotka, je poročal Forbes Hrvaška.