Danes velika bitka za Ljubljansko borzo, delničarji ob hrvaškem državnem prevzemu zaskrbljeni
Prav danes se odvija velika bitka za Ljubljansko borzo. Svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bo namreč popoldan odločal, ali bo hrvaški državni agenciji Fina dal zeleno luč za prevzem Ljubljanske borze. Če bo ATVP dovoljenje dala, bo hrvaški državni prevzem Ljubljanske borze dokončen. Toda po informacijah Forbesa Slovenija naj bi to danes skušala preprečiti vlada, in sicer s sklepom, sprejetim še pred začetkom odločanja na Svetu ATVP. Na mizi pa je tudi predlog, da vlada Ljubljansko borzo razglasi za kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Mali delničarji so zaradi morebitnega hrvaškega državnega prevzema borze zaskrbljeni, v Krki pa denimo ocenjujejo, da se ne bo nič spremenilo.
“Z veliko zaskrbljenostjo spremljamo postopke, povezane z nameravano spremembo lastništva Ljubljanske borze,” pravijo v dveh slovenskih združenjih malih delničarjev, Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) in Vseslovenskem združenju malih deležnikov (VZMD).
Združenji v skupni izjavi dan, preden svet Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odloča o dovoljenju hrvaški državni agenciji Fina za prevzem Zagrebške borze in s tem Ljubljanske borze, ugotavljata, da “gre za poseg v upravljanje bistvene infrastrukture slovenskega kapitalskega trga”.
Mali delničarji menijo, da obstaja utemeljena bojazen, da bi lahko prevlada nestrokovnih, neposlovnih in nefinančnih interesov pod novim lastnikom negativno vplivala na razvoj, stabilnost in funkcionalnost slovenskega kapitalskega trga.
“Posebej opozarjamo, da se s prehodom borzne infrastrukture v roke državnega organa tuje države znatno povečuje tveganje političnih in administrativnih vplivov, ki niso nujno skladni z načeli objektivnih poslovnih koristi, na katerih mora temeljiti delovanje kapitalskega trga,” navajajo.
Rešitev?
Združenji rešitve ne vidita v lastniški intervenciji slovenskih državnih organov, ki se kot možnost omenja predvsem od oktobrske nujne seje odbora za finance. Poslanci so, spomnimo, vladi takrat priporočili, da preuči možnost uvrstitve borze med kritično infrastrukturo nacionalnega pomena. Zadnje tedne pa v vladnih krogih omenjajo tudi možnost vzpostavitve konkurenčne borze v lastništvu slovenske države.
“Edina ustrezna rešitev je tržna enakopravnost, ki bo omogočala zakonito možnost izbire izdajateljev glede najboljše borze. Takšna možnost izbire bo preprečevala morebitne zlorabe, do katerih bi sicer lahko vodilo državno lastništvo tuje države v koncentrirani tržni infrastrukturi,” menijo v Društvu MDS in VZMD, a ugotavljajo, da “žal trenutna slovenska zakonodaja takšne možnosti slovenskim izdajateljem ne daje”.
Veljavni zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1) namreč odločitev izdajatelja za zamenjavo borze obravnava enako kot odločitev izdajatelja za to, da sploh preneha biti borzna družba (deseti odstavek 125. člena ZTFI-1). To je povsem napačno ter v škodo tako izdajateljev kot malih delničarjev, menijo v združenjih in pozivajo k spremembi člena in črtanju desetega odstavka. S tem bo omogočena konkurenca ponujanja borznih storitev, menijo.
“Mali delničarji potrebujemo transparenten, neodvisen in konkurenčen kapitalski trg. Trenutna ureditev obstoječe izdajatelje in njihove manjšinske delničarje postavlja v neupravičeno slabši položaj in s tem povzroča dodatna neupravičena finančna tveganja. Pričakujemo hitro reakcijo zakonodajalca in regulatorja, da se zagotovi nevtralnost tržne infrastrukture,” je ob tem dejal Rajko Stanković, predsednik Društva MDS. Tudi Matjaž Car, direktor VZMD, je navedel, da pričakuje odpravo po njegovih navedbah neustavnih omejitev, ki izdajateljem onemogočajo učinkovito izbiro ponudnika borznih storitev.
Borzne družbe zadržane pri komentiranju
Medtem so podjetja, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, precej bolj zadržana pri komentiranju lastniške spremembe. Najbolj so se opredelili v Krki, kjer pravijo: “Ocenjujemo, da se ne bo nič spremenilo.”
Kar nekaj podjetij prve kotacije, denimo NLB, Petrol, Cinkarna Celje, nam na vprašanje o morebitnih priložnostih in tveganjih povečanja deleža hrvaške Fine (ta ima že danes v lasti okoli 10 odstotkov Zagrebške borze) ni odgovorilo.
V Telekomu Slovenije so nam dejali, da jim je pomembno, da borza, ne glede na lastniško strukturo, omogoča ustvarjanja dolgoročne vrednosti za delničarje. “Borza, ki bi še naprej krepila zaupanje trga, povečevala likvidnost in rast tržne kapitalizacije, je v interesu vseh delničarjev in družb, ki kotiramo na borzi. Naš fokus ostaja nespremenjen ne glede na lastniško strukturo borze in to je povečanje vrednosti za lastnike, ki se mora odražati tudi v rasti vrednosti delnice,” so zapisali v odgovoru za Forbes Slovenija,
V Savi Re so navedli, da spoštujejo vlogo Ljubljanske borze, ki “je pomemben udeleženec na trgu kapitala”. Do morebitnih sprememb v lastniški strukturi pa se ne želijo opredeliti, saj da o tem odločajo pristojni regulatorji.
V Zavarovalnici Triglav prav tako pravijo, da se zavedajo pomena tvornega sodelovanja udeležencev slovenskega kapitalskega trga. Dodajajo, da zato skrbno spremljajo dogajanje, povezano z Ljubljansko borzo.
N1 SOOČENJE: Padale težke besede
