Po 240 letih skovali še zadnji kovanec za en cent. Kaj to pomeni za potrošnike?

Novice Forbes Slovenija 15. novembra, 2025 12.02
featured image

V ZDA so se zaradi visokih stroškov proizvodnje kovanca za en cent oziroma penija odločili, da ga prenehajo proizvajati. A to bi lahko povzročilo več težav.

15. novembra, 2025 12.02

V ZDA so v kovnici v Filadelfiji v sredo skovali zadnji kovanec za en cent. Ti kovanci so bili v obtoku 238 let in bodo v prihodnje ostali zakonito plačilno sredstvo. Ustavitev njihovega kovanja in posledično postopno umikanje iz obtoka pa največ težav pomeni za trgovce na drobno, ki jih verjetno čaka zaokroževanje cen, poroča STA.

Ameriški predsednik Donald Trump je že februarja prek družbenih omrežij sporočil, da je kovnici naročil ustavitev proizvodnje nekoč priljubljenih kovancev za en cent. Kot razlog za to je navedel visoke stroške proizvodnje. Kovanje tako imenovanega penija namreč stane skoraj štiri cente, kar je več, kot je vrednost kovanca.

Nekateri trgovci v zaokroževanje cen

A bo postopno umikanje kovanca, ki se zdi zastarel, lahko povzročilo več težav, kot se je pričakovalo, zlasti trgovcem na drobno. Nekateri nameravajo cene zaokrožati na pet centov, kar bi pomenilo podražitve blaga za cent ali dva. Drugi bi lahko prosili stranke, naj plačujejo s centi, da bi jim pomagali zagotavljati dovoljšnjo zalogo. V nekaterih zveznih državah pa bi trgovci zaradi zaokroževanja navzgor ali navzdol lahko imeli tudi pravne težave.

ameriški kovanec za en cent, peniji, ZDA
Zaokroževanje na pet centov bi potrošnike lahko stalo približno šest milijonov dolarjev na leto, kaže raziskava banke Federal Reserve Bank v Richmondu (Foto: PROFIMEDIA)

Kot so zagovorniki penijev že opozarjali, bi to lahko prineslo pomanjkanje drobiža in prizadelo predvsem nižje dohodkovne skupine, ki nimajo dostopa do bančnih storitev in večinoma plačujejo z gotovino. Ocenjujejo tudi, da bo povečana potreba po kovancih, ki so vredni pet centov, a jih je skoraj trikrat dražje proizvesti kot penije, izničila finančne prihranke zaradi ukinitve slednjih, je pisal BBC.

Zaokroževanje na pet centov bi potrošnike po raziskavi izpostave ameriške centralne banke Federal Reserve Bank v Richmondu stalo približno šest milijonov dolarjev na leto, navaja STA.

Navodil, kako naprej, ni

Ukinitev kovanca za en cent s strani vlade je bila “nekoliko kaotična”, je ocenil izvršni direktor organizacije Americans for Common Cents Mark Weller. “Do božiča bodo problemi še bolj izraziti, saj trgovci na drobno ne bodo imeli centov,” je opozoril.

Weller je dejal, da so druge države, ki so ukinile kovance z nizko vrednostjo, kot so Kanada, Avstralija in Švica, imele navodila za nadaljnje ukrepanje, v ZDA pa teh navodil ni.

V obtoku jih je okrog 300 milijard

Ameriško ministrstvo za finance sicer ocenjuje, da je v obtoku približno 300 milijard kovancev za en cent. To je malo manj kot devet dolarjev na vsakega Američana. Večina teh kovancev pa je zelo slabo izkoriščenih, so zapisali. Veliko penijev je zunaj obtoka – shranjenih po kozarcih, izgubljenih v kavčih ali pozabljenih v žepih – in se zato ne vračajo v denarni sistem.

Po navedbah CNN pa bi se lahko morebitni prihranki države na račun prenehanja kovanja kovanca za en cent izravnali s potrebo po kovanju več kovancev za pet centov. Kovanje teh kovancev ZDA namreč stane več kot jih je kovanje kovanca za en cent.

Ameriški finančni minister Brandon Beach je v sredo povedal, da bodo kovance za en cent, ki so bili skovani ta teden, prodali na dražbi, zadnji centi, ki jih je ameriška kovnica dala v obtok, pa so bili skovani že junija, še piše STA.