Le malo možnosti, da bi zakon o kriptovalutah dobili še v mandatu te vlade

Sprejemanje novega zakona o obdavčitvi kriptovalut se je za zdaj ustavilo. Obravnave predloga zakona o davku od odsvojitve kriptosredstev ne bo na decembrski redni seji v državnem zboru.

Vodja poslanske skupine Svobode Nataša Avšič Bogovič je na seji kolegija predsednice državnega zbora predlagala umik predloga. Kot je pojasnila za Forbes Slovenija, so se v poslanski skupini tako odločili, saj so prejeli veliko predlogov, ki jih morajo še preučiti in z zakonom ne želijo hiteti.

“Ne mudi se nam tako zelo, da bi ga morali na vsak način sprejeti. Stvari bomo preučili in vnesli morebitne popravke in izboljšave. Ne gre za novelo, ampak to področje naslavljamo prvič in moramo biti previdni,” odgovarja Avšič Bogovič, zakaj je predlagala umik novele z decembrske seje. Dodaja, da je to že bila praksa pri zakonih, ki sistemsko urejajo določeno področje.

Vseeno Avšič Bogovič še vedno pušča priprta vrata, da bi zakon sprejeli letos, morda na izredni seji. “Ne bi želela povsem izključiti tega scenarija,” je dejala. Na dodatno vprašanje, kdaj bi ga lahko obravnavali, pa je odvrnila, da časovnice ni in da bodo o njem odločali kasneje. Iz njenih odgovorov je mogoče sklepati, da je za sprejem novele še letos zelo malo možnosti. Na vprašanje, ali ga bodo pospravili do volitev, odgovarja, da prav veliko časa nimajo več.

Ministrstvo: Še vedno stojimo za svojim predlogom

Na ministrstvu za finance, kjer so pripravili zakonsko osnovo, še vedno stojijo za obdavčitvijo dobička fizičnih oseb iz odsvojitve kriptosredstev.

“Naš cilj je predvsem vzpostavitev bolj pravične in pregledne davčne ureditve,” pojasnjujejo in dodajajo, da je njihovo izhodišče jasno – primerljivi dohodki morajo biti približno enako obdavčeni. Na ministrstvu so s svojim delom pri zakonu končali, ko je vlada predlog zakona pripravila in ga posredovala v obravnavo zakonodajnemu telesu.

Spomnimo, vlada je 17. julija potrdila predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev v višini 25 odstotkov dobička ob prodaji. Minister za finance Klemen Boštjančič je julija dejal, da je cilj zakona ustvariti predvidljivo in spodbudno okolje za razvoj trga kriptosredstev.

Kako so predvideli obdavčitev?

Zakon o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev bi moral začeti veljati 1. januarja prihodnje leto. Predvideva 25-odstotno davčno stopnjo. Kot davčna osnova bi se upošteval dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, predlagana višina davčne stopnje pa je enaka stopnji, ki velja za obdavčevanje kratkoročnih dobičkov iz kapitala in stopnji, predlagani za obdavčitev dobičkov iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov.

Zavezanci bi morali voditi evidenco o pridobitvi in odsvojitvi kriptosredstev ter sami izračunati davek v davčnem obračunu, finančni upravi pa bi ga morali predložiti vsako leto do 31. maja. Predmet obdavčitve ne bi bile posamezne transakcije s kriptosredstvi, ampak razlika v vrednosti ob pridobitvi in vrednosti ob odsvojitvi v davčnem letu.

“Naš cilj je tudi ustvarjanje predvidljivega in spodbudnega okolja za razvoj trga kriptosredstev, predvsem tudi ob upoštevanju potreb gospodarstva in javnih financ,” je cilj zakona pojasnjeval Boštjančič.

Mnogi kritiki predloga so izpostavljali ravno višino obdavčitve. Pri tem so na ministrstvu dejali, da so ob pogledu na tuje ugotovili, da je stopnja obdavčitve kripto sredstev praviloma enaka stopnji davka od kapitalskih dobičkov, ki je pri nas 25-odstotna.

Toda stopnja se pri kapitalskih dobičkih z leti imetništva postopno zmanjšuje, česar v predlogu kripto davka ni. Predlog zakona tako ne predvideva enakovredne davčne obravnave kriptovalut in delnic, temveč strožjo obravnavo kriptovalut.

Zakon se je ustavil že v prejšnjem mandatu

Tik pred zdajci se je sprejemanje zakona o kriptovalutah ustavilo že v mandatu prejšnje vlade. Takrat so ga poimenovali zakon o davku na virtualne valute, veljati pa bi moral začeti 1. januarja leta 2022. Na finančnem ministrstvu, ki ga je takrat vodil Andrej Šircelj, so pojasnili, da so v sklopu javne obravnave dobili številne pripombe, ki jih morajo uskladiti s finančno upravo. O zakonu poslanci do konca mandata niso glasovali.

Šircljev predlog je imel dve možnosti obdavčitve. Prva je bila, da bi ob unovčitvi od prodajne cene odšteli 15 tisočakov in plačali davek v višini 10 odstotkov izračunane razlike. Druga pa, da bi plačali 20 odstotkov od ustvarjenega dobička (torej razlike med nakupno in prodajno ceno).