Pred tednom dni sprejeti zakon o zimskem regresu (po domače obvezni božičnici) prinaša tudi spremembe ureditve davčne obravnave normiranih espejev (tako imenovanih normirancev). Gre za samostojne podjetnike, ki so upravičeni do poenostavljenega obračuna davkov in prispevkov.

Vlada Roberta Goloba je pomembne spremembe sistema uvedla z novim letom, a jih nato le 11 mesecev kasneje popravila.

Prihodkovni pogoj za vstop v sistem za tako imenovane polne normirance se s sedanjih 60 tisoč evrov zvišuje na 120 tisoč evrov prihodkov v preteklem letu ter za popoldanske espeje s sedanjih 30 na 50 tisoč evrov prihodkov v preteklem letu.

Zvišuje se tudi prihodkovni pogoj povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema, in sicer za polnega normiranca na 120 tisoč evrov, za popoldanca na 50 tisoč evrov in za ostale zavezance na 85 tisoč evrov.

Med 90 tisoč lastniki normirancev se po sprejemu zakona poraja vprašanje, ali bodo spremembe kakorkoli vplivale že na obračun davka in pogoje poslovanja za letošnje leto.

Kdo se lahko znajde v škripcih

Kot nam je pojasnil odvetnik in davčni svetovalec v podjetju CMS Ivan Kranjec, se obračun oziroma stopnja obdavčitve v letu 2025 za nobenega normiranca ne spreminja, nova ureditev se uporablja pri odmeri davka od prihodnjega leta dalje (torej pri obračunih, ki jih bo večina oddajala marca 2027).

Bo pa pravkar sprejeta zakonska sprememba pri nekaterih espejih vseeno vplivala na ureditev za letošnje leto. Zakon namreč spreminja določbe glede dovoljenega prometa v letošnjem letu za obstanek v sistemu normirancev oziroma obveznost izstopa v letu 2026.

Ureditev spreminjamo mesec dni pred koncem leta in brez kakršnekoli utemeljitve javnega interesa.

Ivan Kranjec, davčni svetovalec v podjetju CMS, o spremembah sistema normirancev

Kje je problem, nam je Kranjec pojasnil na primeru popoldanskega espeja. Za tega je po dosedanji ureditvi veljalo, da bo moral prihodnje leto izstopiti iz sistema, če bo presegel 30 tisoč evrov prihodkov v letu 2025 (za polni espe je meja 60 tisoč evrov).

Ta teden sprejeti zakon pa določa, da bo moral izstopiti tisti, ki je v letih 2024 in 2025 presegel povprečje 50 tisoč evrov letnih prihodkov (za polni espe 120 tisoč evrov).

“Če je imel nekdo s popoldanskim espejem v 2024 80 tisoč evrov prihodkov, letos pa jih bo imel 30 tisoč evrov, je povprečje 55 tisoč evrov. Po dosedanji ureditvi bi lahko ostal v sistemu, saj je bil pogoj, da ima letos do 30 tisoč evrov prihodkov. Po novem sistemu pa preseže prag, saj je imel lani in letos v povprečju 55 tisoč evrov. Tako bo moral izstopiti, čeprav je 11 mesecev upravičeno mislil, da bo lahko z manj kot 30 tisoč evrov prihodkov tudi prihodnje leto ostal v sistemu,” pojasni sogovornik.

“To verjetno ne bo prizadelo velikega števila podjetnikov, vpliva pa na pravno varnost. Načeloma velja, da se obdavčitve med letom ne spreminja, razen če gre v korist zavezanca ali če je za takšno spremembo že v zakonodajnem gradivu izkazan in utemeljen močen javni interes,” pravi Kranjec.

“Nihče jih ne sili v ta sistem”

Na ministrstvu za finance so za Forbes Slovenija potrdili navedbe davčnega strokovnjaka in dodali, da bo do takega učinka lahko prišlo pri zavezancih, ki so se jim prihodki letos bistveno zmanjšali glede na lansko leto.

A že v predlog zakona so zapisali, da je primarni način določanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov in da se nobenega zavezanca “v sistem določanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne sili, če meni, da zanj ni ustrezen”.

To so na ministrstvu izpostavili tudi v odgovoru na naše vprašanje, ali bodo nekateri na slabšem. Poudarili so, da se je osnovni sistem, ki temelji na dejanskih odhodkih, v Sloveniji skozi leta postal podredil sistemu normiranih odhodkov, čeprav bi moral biti osnovni oziroma primarni, tako z vidika načela obdavčenja po ekonomski moči kot tudi zaradi drugih javnih koristi (omenijo primer varstva upnikov zaradi dolžnosti vodenja poslovnih knjig).

“Poudariti je treba še, da davčni sistem nikomur ne onemogoča opravljanja dejavnosti in pridobivanja prihodkov, določa pa pogoje za uporabo posebnih davčnih ureditev, ki odstopajo od splošne ureditve, med temi tudi za uporabo tako imenovanega sistema normirancev,” pravijo na ministrstvu.

Pravniki ne vidijo javnega interesa

Davčni strokovnjak Kranjec pa problematizira dejstvo, da zakon spreminjamo mesec dni pred koncem leta in brez utemeljitve javnega interesa. To je v mnenju k zakonu ugotovila tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (DZ).

Ta je namreč navedla, da se normiranci niso mogli prilagoditi na predlagano novo ureditev, niti je niso mogli pričakovati, pri čemer posamezne rešitve v zakonu upoštevajo tudi predhodna davčna leta.

Služba je ocenila še, da javni interes za retroaktiven poseg ni izkazan: “Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da zahtevani pogoji, kot jih je vzpostavila ustavnosodna presoja, niso izpolnjeni tako, da bi zakonodajalec lahko na ustavnoskladen način posegel v sistem normirancev mesec dni pred iztekom koledarskega in s tem tudi davčnega leta, saj za to v zakonodajnem gradivu ni izkazan stvarni razlog, prevladujoč v javnem interesu.”

Zakon je kljub temu podprlo 48 od 71 prisotnih poslancev, proti pa je bil eden.

Proti očitkom o retroaktivnosti

Na ministrstvu za finance medtem menijo, da v zgoraj opisanem primeru ne gre za povratno učinkovanje zakona oziroma tako imenovano retroaktivnost. “V zvezi s predvidljivostjo sprememb pravne ureditve je Ustavno sodišče RS že zavzelo stališče, da posamezniki ne morejo delovati v prepričanju, da se zakonodaja ne bo spremenila, saj se mora zakonodajalec odzivati in prilagajati spremembam in razvojnim gibanjem družbe, nespremenljivosti sistemske ureditve pa še zlasti ni mogoče pričakovati na davčnem področju, ker so davki sredstvo ekonomske, socialne, demografske in drugih sorodnih politik,” navajajo.

Prihodkovni pogoji za izstop iz sistema tako imenovanih normirancev so se dejansko spremenili, vendar ne na način, da bi to posegalo v pretekla davčna obdobja oziroma davčno obveznost preteklih davčnih obdobij, dodajajo na ministrstvu.

“Davčni zavezanci še posebej na davčnem področju ne morejo pričakovati nespremenljivosti sistemskih ureditev, še posebej pa je treba opozoriti, da je ravno področje normirancev področje, kjer se že vrsto let poskuša približati sistem svojim osnovam, zaradi katerih je bil ta tudi oblikovan,” so navedli v odgovoru za Forbes Slovenija.

Dodali so še, da je treba v primeru konflikta oziroma kolizije med ustavnimi načeli presoditi, kateri izmed ustavno varovanih dobrin je v posameznem primeru treba dati prednost.  “V primeru sistema normiranih odhodkov je treba dati prednost načelu enake obravnave subjektov v enakih oziroma podobnih položajih ter prevladujočemu in legitimnemu javnemu interesu,” menijo.

Lahko si privošči računovodstvo

Ministrstvo smo vprašali, kako lahko obstoječi normiranci, ki jim grozi, da ne bodo izpolnili prihodkovnega pogoja, ukrepajo, da ohranijo obstoječo davčno obravnavo. A kot pravijo, bi bilo narobe poslovanje prilagajati pogojem, da nekdo ostane v sistemu normirancev.

“Prilagajanje poslovanja oziramo celo prikrivanje prihodkov oziroma neupoštevanja računovodskih pravil glede pripoznavanja prihodkov je nezaželeno in neustrezno. Obravnavani zavezanec po postavljenih prihodkovnih pogojih dosega obseg poslovanja, pri katerem mu strošek vodenja poslovnih knjig ne more predstavljati previsokega bremena (to je prag, ki bo veljal za vsa prihodnja leta za vse zavezance), ter je ustrezno, da je obdavčen na podlagi dejansko izkazanih dohodkov,” sklenejo na ministrstvu.

Eden glavnih razlogov za obstoj pravne oblike normiranega espeja je namreč administrativna poenostavitev.

N1 SOOČENJE: Padale težke besede