Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence

Poslanci so danes na izredni seji obravnavali in potrdili predlog zakona o zimskem regresu, zimskem dodatku in normirancih. Predlog je tudi po včerajšnjem valu amandmajev koalicije ostal vsebinsko zelo podoben prvotnemu.

Vlada predlaga zimski regres v višini polovice minimalne plače, ki mora biti vsako leto izplačan 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo novembrske plače. Letos mora biti, če bo zakon sprejet po 18. decembru, izplačan naslednji delovni dan. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (DZ) je opozorila, da je to praktično neizvedljivo.

Daljši rok velja – podobno kot pri regresu – za podjetja v likvidnostnih težavah, letos pa za nekatera podjetja obstaja tudi možnost izplačila v dveh delih.

Zakon prinaša tudi prehodno določbo za uveljavitev zimskega dodatka za upokojence, ki je zaradi zahteve za referendum o pokojninski reformi negotova. Dodatek mora biti izplačan do 18. decembra.

Popravki sistema normirancev, ki so tretja enota zakona, pa med drugim predvidevajo, da se se prihodkovni pogoj za vstop v sistem s sedanjih 60 tisoč evrov zviša na 120 tisoč evrov (oziroma za popoldanske espeje s 30 na 50 tisoč evrov).

Koalicija poudarja socialno pravičnost

Koalicijski poslanci Svobode, SD in Levice predlog zakona podpirajo, že na včerajšnji seji odbora za finance so poudarjali njegovo sistemskost in socialno pravičnost, piše v poročilu o razpravi. Menili so, da uvedba zimskega regresa kot zakonske pravice odpravlja dosedanje razlike med delavci. Izplačilo bo namreč urejeno enotno za vse zaposlene in ne bo več odvisno od prostovoljne odločitve delodajalcev.

Predlagan zimski regres ni božičnica, je ne nadomešča in ne dopolnjuje, “saj njegov namen ni nagrajevanje zaposlenih, temveč delavcem olajšati življenje”, je na današnji izredni seji po poročanju STA dejal Milan Jakopovič (Levica). Zimski regres si zato velja razlagati kot dopolnitev obstoječega regresa za letni dopust, je pozval. So pa v Levici zadržani do sprememb v zvezi z normiranci, saj da se je ta sistem izrodil in omogoča “obdavčitev na ravni davčne oaze”.

Predlog zakona trdno podpirajo v Svobodi. Kot je danes povedala Andreja Kert, se bo Slovenija z zimskim regresom postavila ob bok državam, v katerih imajo tovrstni ukrepi že dolgo tradicijo, v zvezi s predlaganimi spremembami na področju normirancev pa je ocenila, da naslavljajo anomalije v obstoječem sistemu in zmanjševanje sive ekonomije, njene besede povzema STA.

Opozicija kritična, a ne bo proti

Člani odbora iz vrst opozicije pa so že včeraj poudarili, da predlogu ne bodo nasprotovali, a ga tudi ne bodo podprli. Med ključnimi razlogi za to so navedli po njihovi oceni slabo pripravo predloga zakona; ta združuje tri nepovezane vsebine (zimski regres, dodatek za upokojence, normiranci) v en omnibus zakon, kar je zakonodajno sporno in nepregledno, so navedli.

Opozorili so na ustavnopravna tveganja, zlasti glede referenduma o davkih. Zakonodajno-pravna služba je ocenila, da vključitev poglavja o (davčnih) spremembah sistema normirancev prinaša tveganja za kršenje ustave. O zakonih o davkih namreč ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.

Izpostavili so tudi “predvolilni značaj” ukrepa, ki po njihovem ne rešuje sistemskih težav, temveč povečuje fiskalno in pravno nestabilnost.

Na današnji izredni seji so znova izpostavili, da bo predlog zakona negativno vplival na gospodarstvo in javne finance. Rado Gladek (SDS) je menil, da bo imela božičnica hude posledice za 30 odstotkov podjetij v rdečih številkah, in za javne finance, saj sredstva zanjo niso zagotovljena. “Standard za javni sektor je, da če ni denarja, se zadolžimo, za gospodarstvo pa, da če ni denarja, vseeno izplačajte,” je ponazoril in dodal, da bodo poslanci SDS božičnico donirali v dobrodelne namene. Spomnil je še, da se v sistem normirancev posega že tretjič v zadnjih letih, “kar ustvarja nepredvidljivo poslovno okolje”, piše STA.

NSi predlaga vračilo stroškov še za nekatere

Predlagana obvezna božičnica je slaščica iz slaščičarskega butika premierja Roberta Goloba, pa je bil danes oster Jernej Vrtovec (NSi). Spomnil je, da je Golob obvezni božičnici še leta 2022 nasprotoval, pa tudi, da je koalicija razveljavila zakon o dohodnini. “Vsakemu zaposlenemu v tej državi ste s tem v treh letih vzeli že tri božičnice,” je očital vladi. Oponesel ji je tudi mačehovski odnos do normirancev: “Tri leta ste to skupino ljudi, 88.000 jih je, tepli, tolkli, zatirali, omejevali,” je navrgel.

V NSi so sicer vložili predlog dopolnila, da država povrne sredstva za božičnico tudi izvajalcem socialnovarstvenih programov, izvajalcem storitev socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, humanitarnim organizacijam, zasebnim vzgojno-izobraževalnim zavodom z javno veljavnimi programi vzgoje, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter prostovoljnim gasilskim društvom in zvezam. Koalicija je temu nasprotovala, amandma ni bil sprejet.

V razpravi se je oglasil tudi minister za delo Luka Mesec. Zavrnil je očitke opozicije, da vlada zatira gospodarstvo in poudaril, da je imelo to v zadnjih letih zelo visoke dobičke, tudi rekordne. Božičnica bo prispevala h kupni moči, je prepričan.

Možnost veta in referendumske zahteve

Nadaljnja pot zakona je negotova. Še vedno obstaja možnost veta Državnega sveta. V tem primeru bi morali poslanci o noveli ponovno odločati ter jo potrditi z vsaj 46 glasovi. Koalicija Svobode, SD in Levice ima dovolj glasov.

Obstaja tudi možnost, da bi kdo podal zahtevo za zakonodajni referendum. Pobudnik lahko to naredi najkasneje sedmi dan po sprejemu zakona, priložiti pa mora podpise najmanj 2.500 volivcev. Če je pobuda pravilno vložena, predsednica državnega zbora določi 35-dnevno obdobje, v katerem se zbirajo podpisi. Državni zbor referendum razpiše, če pobudnik predloži podpise podpore najmanj 40 tisoč volivcev.

Referendumska zahteva bi torej močno otežila izplačilo zimskega regresa in zimskega dodatka v letošnjem letu. Vprašanje pa je, ali bi se kdo dejansko lotil zbiranja podpisov.

Če tega ne bo, bi lahko bila zimski regres in zimski dodatek izplačana že pred 18. decembrom.