Na mizi poslancev zakon o zimskem regresu: “Težav z izplačili ne bi smelo biti”

“Zimski regres je nova delovnopravna pravica, katere namen je vsem delavcem v enakem položaju zagotoviti dodaten prejemek v posameznem koledarskem letu, ki bi povečal motivacijo za opravljanje dela,” je na obravnavi predloga zakona o zimskem regresu, zimskem dodatku in normirancih, ki ga je odbor za finance DZ podprl, povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Ponovil je bistvene elemente zakona. Povedal je, da vlada predlaga izplačilo polovico minimalne plače, ki mora biti izvedeno 18 dni po preteku plačilnega obdobja za izplačilo novembrske plače. Daljši rok velja za podjetja v likvidnostnih težavah, letos pa za nekatera podjetja obstaja tudi možnost izplačila v dveh delih.

Zakon prinaša tudi prehodno določbo za uveljavitev zimskega dodatka za upokojence, ki je zaradi zahteve za referendum o pokojninski reformi negotova.

S predlogom zakona se poleg tega prenavlja sistem tako imenovanih normirancev. Prihodkovni pogoj za vstop v sistem bi se s sedanjih 60 tisoč evrov zvišal na 120 tisoč evrov ter za popoldanske espeje s 30 na 50 tisoč evrov. Predlaga se tudi zvišanje prihodkovnega pogoja povprečja prihodkov dveh zaporednih preteklih let za obvezen izstop iz sistema.

Boštjančič je odboru predlagal, da predlog podpre.

Koalicija Svobode, SD in Levice je danes vložila amandmaje k zakonskemu predlogu, s katerimi soglaša tudi vlada. Med drugim so dodane določbe, da je zimski dodatek zaradi samega namena – blaženja socialne stiske – izvzet iz kakršnihkoli oblik izvršb in iz stečajne mase ter da se od njega ne plačajo dohodnina in prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Težav pri izplačevanju regresa “ne bi smelo biti”

Minister za delo Luka Mesec je pojasnil, da na ministrstvu zimski regres podpirajo, razumejo pa, da imajo nekatera podjetja letos zaradi časovne stiske težave z izplačilom, saj je bil zakon napovedan zgolj tri mesece pred koncem leta.

“Zato zakon določa, da lahko ta podjetja letos izplačajo 160 evrov, preostanek pa do konca marca 2026. Tako se lahko ta izdatek uvrsti v maso plač za prihodnje leto, zato pričakujemo, da težav pri izplačevanju ne bi smelo biti,” je dejal.

Pospešek za pravočasno izplačilo upokojencem

Božičnica za upokojence v višini 150 evrov mora biti letos izplačana decembra, je dejal minister za delo in spregovoril o zapletu s sprejemanjem pokojninske reforme. Kot je pojasnil, so pobudniki referenduma zbrali 11 tisoč podpisov, kar je precej manj od zahtevanih 40 tisoč podpisov.

To pomeni, da bo pokojninska reforma uveljavljena, kljub temu pa bo njena uveljavitev prepozna, da bi omogočila izplačilo zimskega dodatka v letošnjem letu. Tako je vlada v predlog novega zakona uvrstila prehodno določbo, ki zahteva, da mora biti dodatek, ki ga prinašajo določila novele ZPIZ-2O, izplačan do 19. decembra letos.

Mesec za pogovor o primernosti ureditve normirancev

Tudi predlogom rešitev o sistemu normirancev na ministrstvu za delo ne nasprotujejo, je dejal Mesec, a opozoril, da bo treba v naslednjem mandatu izvesti socialni dialog o primernosti sistema za različne skupine. “Razume se, da je trenutna ureditev primerna za obrtnike in podjetnike. Imamo pa še dve skupini; ena so prekarci, ki so prisiljeni v to obliko dela, ki je zanje neprimerna, saj jim ne zagotavlja varnosti kot redna zaposlitev. Druga pa so dobro plačani profesionalci, ki v sistem vstopijo z namenom davčne optimizacije,” je dejal.

“Normirancev je 10 ali 11 odstotkov, a prispevajo le 4,7 odstotka v maso pokojninskih prispevkov,” je dejal in ponovil, da ne nasprotujejo rešitvam za obrtnike in podjetnike, ampak za omenjeni dve skupini.

Izziv za podjetja v težavah

Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance predlog zakona podpira, je na seji povedal predstavnik Državnega sveta Mitja Gorenšček. Povzel je razpravo na seji komisije, v kateri so člani med drugim opozorili na to, da so uspešna podjetja že izplačevala tako imenovano božičnico, kar zanje ne predstavlja nikakršne težave. Bo pa po njihovem mnenju izplačilo težava za podjetja, ki poslujejo z negativnim poslovnim izidom – takih naj bi bilo po navedbah v razpravi 30 odstotkov – in bodo še v večjih težavah ter manj konkurenčna.

Glede zimskega dodatka člani komisije niso imeli pripomb, saj je bil zimski dodatek usklajen v okviru pokojninske reforme, zdaj pa se zagotavlja izplačilo v letošnjem letu.

Tudi predstavnik Kluba slovenskih podjetnikov Andrej Toš je dejal, da izplačilu božičnice ne nasprotujejo, saj jo večina podjetij že zdaj izplačuje, opozoril pa je, da lahko podjetja v težavah nova zakonska obveznost spravi v insolventni položaj. Sprašuje se tudi, ali so zagotovljena sredstva za izplačilo javnim uslužbencem.

Nepridobitne organizacije za izplačilo iz proračuna

Zdenka Jan, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus), se je zahvalila za uzakonjenje zimskega dodatka, ki ga “mnogi upokojenci potrebujejo”. Predlagala pa je dopolnitev, s katero bi zimski dodatek oprostili plačila prispevkov in dohodnine.

Peter Tomažič, glavni tajnik Karitasa, je dejal, da podpirajo vsak ukrep, ki izboljšuje socialni položaj zaposlenih in drugih prebivalcev. Kot je dejal, pa jih nova zakonska obveznost postavlja v kočljiv položaj, saj njihove letošnje pogodbe z ministrstvi in občinami niso predvidele sredstev za izplačilo regresa.

“Naša dejavnost je nepridobitna, zato je nerealno pričakovati, da bomo sredstva dobili drugje, sploh v tako kratkem času,” je dejal Tomažič in pozval, da se za izvajalce socialnovarstvenih programov, humanitarne organizacije, prostovoljna gasilska društva in podobne organizacije uveljavi povračilo sredstev kot za javni sektor.

Tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je poudaril, da so pričakovanja prebivalcev glede zimskega regresa visoka, saj je draginja še vedno prisotna.

V SDS in NSi do predloga kritični

Mesec je na vprašanje opozicije, ki vladi očita, da za obvezno božičnico v javnem sektorju ni predvidenega denarja ne v letošnjem proračunu ne v proračunih za prihodnji dve leti, je Mesec povedal, da bodo ministri denar za to našli v prerazporeditvah v svojih resorjih. Glede normirancev pa je poudaril, da gredo pri ureditvi naproti samostojnim podjetnikom in obrtnikom, da pa bo treba resno razmisliti o ureditvi za prekarne delavce in davčne optimizatorje.

V SDS in NSi so do predloga kritični, čeprav je nekaterim predlogom po njihovih besedah težko nasprotovati. Ponovili so besede člana fiskalnega sveta Tomaža Peršeta, ki je opozoril, da bo zimski regres dodatno prispeval k poslabšanju javnofinančnih razmer. “Odprli ste slaščičarno,” je vladi očital Jernej Vrtovec iz NSi. Z Radom Gladkom iz SDS sta se obregnila ob časovnico, saj smo danes 10. novembra, sprejema pa se obveznost za podjetja, ki jo morajo izpolniti do 18. decembra.

Vladi ne bi bilo treba odpirati slaščičarne, če ne bi ukinila dviga splošne dohodninske olajšave prejšnje vlade, je ocenil Vrtovec. “Vzeli ste 1200 evrov na leto posamezniku s povprečno plačo, zdaj mu to vrača prek božičnice. Ker poznamo leta suhih in debelih krav, je problematičen koncept obveznosti,” je poudaril. Glede normirancev smo tri leta poslušali, kakšna anomalija so, sedaj pa vlada obrača ploščo, je dodal Gladek.

Tomaž Lisec (SDS) je opozoril na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Ta ima na predlog precej pripomb, tako glede premalo domišljene vsebine kot glede nomotehničnih in redakcijskih napak. Predlog namreč uveljavlja stvari na treh različnih področjih, skupno jim je le uveljavitev letos. Koalicija je sicer k predlogu sprejela dopolnila, a z njimi ni naslovila spornih določil oz. vseh pripomb zakonodajnopravne službe DZ.

“Gre za všečen zakon, ki mu je težko nasprotovati, a zapitek bo moral plačati nekdo drug,” je mnenja razpravljalcev SDS in NSi povzel Lisec.