Mladi Nemec našel priložnost v poslih z rusko nafto – in zaslužil milijone

Christopher Eppinger je v obdobju med 2022 in 2025 sklenil za približno dve milijardi dolarjev poslov z rusko nafto in z njimi zaslužil okrog četrt milijarde dolarjev. Čeprav ni edini naftni trgovec, ki je izkoristil negotovost po ruski invaziji na Ukrajino, je danes 31-letni Nemec vsekakor eden izmed najmlajših, poroča Financial Times (FT).

Po ruskem napadu leta 2022 so zahodne države odgovorile z obsežnimi sankcijami, mnogi naftni velikani, kot sta BP in Shell, pa so nehali poslovati z Rusijo. Ker ruska proizvodnja nafte zavzema pomemben delež svetovnega trga, so se nato zahodne države dogovorile za uvedbo cenovne kapice, ki je Rusiji omogočala nadaljnji izvoz, a omejila prihodke. To je odprlo vrata za peščico tveganju naklonjenim trgovcem, ki so bili pripravljeni sklepati posle, od katerih so se drugi ograjevali.

Eppinger v intervjuju za FT pove, da je bila cenovna kapica zelo dobrodošla, saj je delovala “kot nekakšna črna skrinjica”, mlademu trgovcu pa se je zdelo, da bi z rusko nafto lahko trgoval povsem legalno. Kot pravi, so vsi njegovi posli potekali v skladu z zahodnimi pravili, njegovo podjetje CE Energy pa je z rusko nafto prenehalo poslovati februarja letos.

Iz Hamburga v Kazahstan in Dubaj

Leta 1994 rojeni Eppinger je odraščal v družini srednjega razreda v Hamburgu. Študiral je ekonomijo, že od nekdaj pa si je želel postati trgovec z nafto. Pri 21 letih je dobil pripravništvo pri kazahstanski državni naftni družbi KazMunayGas, nato pa prvo redno službo pri hamburškem trgovcu s surovinami SET Select Energy, kjer je sklepal naftne posle prek poznanstev iz Kazahstana. Dve leti kasneje je ustanovil svoje podjetje, a so ga kazahstanski partnerji oškodovali in izginili z več sto tisoč dolarji njegovega denarja.

To je prizadelo njegov ugled in moral je začeti znova. Novo službo je našel pri majhnem trgovcu s surovinami v Dubaju. Priložnost se je ponudila v obliki rafinerije v emiratskem pristanišču Fudžaira, ki je bila v lasti nemškega energetskega velikana Uniper in je uvažala surovo nafto iz Afrike ter kurilno olje iz Rusije za predelavo v ladijsko gorivo.

Po ruski invaziji v Ukrajini Uniper ni želel več uvažati ruskega kurilnega olja in poslovati s trgovcem, ki je bil povezan z Rusijo. Eppinger je to izkoristil in poiskal alternativnega dobavitelja, družbo Mercantile & Maritime Group pakistanskega trgovca Murtaze Lakhanija. Prek njih je najprej Uniperju dostavil 60 tisoč ton kurilnega olja iz evropskih skladišč, nato pa še 98 tisoč ton iz Kazahstana. Pri slednjem poslu se je zataknilo, saj je bilo gorivo odposlano iz ruskega pristanišča, zato ga Uniper sprva ni želel prejeti, dokler Eppinger ni dokazal kazahstanskega izvora.

Mreža posrednikov

Eppinger se je želel izogniti takšnim tveganjem, zato je vzpostavil več posrednikov. Namesto neposrednega poslovanja z Uniperjevo rafinerijo je nafto raje prodajal drugi emiratski družbi, Gulf Petrol Supplies, ki je nato naprej prodala Uniperju. Na dobavni strani je sodeloval z dubajsko družbo Tejarinaft, ki je delovala v prosti gospodarski coni in uvažala rusko kurilno olje.

Čeprav je olje prišlo iz Rusije, je ob vstopu v dubajska skladišča dobilo emiratski certifikat, kar je zadostovalo za odvetnike pri Eppingerjevi družbi. Tejarinaft je začel CE Energy dobavljati 180 tisoč ton kurilnega olja na mesec, ki sta ga med drugim kupovala Uniper in naftni trgovec Vitol, ki je imel v Fudžairi prav tako svojo rafinerijo.

Cenovna kapica za rafinirane naftne proizvode je v veljavo stopila februarja 2023. Po besedah Eppingerja je ukrep njegove posle razjasnil. Vsako pošiljko ruskega izvora je namreč podjetje kupilo pod cenovno kapico, pošiljk z drugačnimi certifikati izvora pa niso bili dolžni preverjati, je dejal za FT.

Skupno je med letoma 2022 in 2025 CE Energy preprodal 3,3 milijona ton nafte in pošiljke dostavil v države, kot so Nigerija, Bahami in Španija.

Kupiti več Picassov

Eppinger je novinarja FT večkrat vprašal, če bi zaradi razkrivanja svojih poslov lahko bil sankcioniran, a je bil zaradi tega tveganja videti tudi navdušen. O tem se je odločil spregovoriti, ker pričakuje, da ga bodo kasneje v karieri ta vprašanja neizogibno dohitela.

“Ni me sram tega, kar sem počel,” pravi. “Morda bom moral odgovoriti na vprašanja o tem, če so bili vsi posli pod cenovno kapico. Ampak bili so, torej … Ni me strah povedati ljudem, da je vir mojih poslov ruska nafta.”

Z ruskimi posli je prenehal v začetku leta, ko je odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden napovedal sankcije tudi za nekatere emiratske trgovce s surovinami. V času intervjuja se je Eppinger odpravljal v Ženevo na sestanke z bankami glede izdajanja posojil za neruske posle. Tja je potoval iz mondenega letovišča Cannes, kjer prenavlja sedem milijonov evrov vredno vilo, ki je nekoč pripadala zlogasnemu francoskemu preprodajalcu drog. Opremiti jo želi s slikami velikih mojstrov, od Caravaggia do Andyja Warhola.

“Ne bom se ustavil,” je dejal za britanski medij. “Ne bom sedel na denarju in zbiral obresti. Želim si dodati še eno ničlo svojemu premoženju in kupiti še več Picassov.”