Prva zelena luč za velik projekt, ki bi povezal Evropo in Afriko
Nemška študija je potrdila, da je projekt predora med Marokom in Španijo tehnično izvedljiv in da bi lahko postal ključna prometna in energetska povezava med Evropo in Afriko.
Načrti za predor med Marokom in Španijo se oddaljujejo od področja idej in približujejo realnosti. Študijo izvedljivosti, ki sta jo skupaj naročili obe vladi, je pred kratkim zaključilo nemško podjetje Herrenknecht, vodilno na področju tehnologije vrtanja predorov, poročanje švicarskega Le Matina povzema Forbes Hrvaška.
Rezultati so jasni: projekt je tehnično izvedljiv kljub geološkim izzivom, zlasti na območju grebena Camarinal, enega najobčutljivejših delov Gibraltarske ožine. Poročilo odpira pot novi fazi – začetku podrobnega načrtovanja, ki naj bi se začelo z odločitvijo o gradnji raziskovalnega predora do poletja 2027.
Oblasti obeh držav so že opravile vrsto obiskov, zlasti na Norveškem, kjer so podrobno preučile gradbišče predora Rogfast, ki je trenutno najgloblji in najdaljši na svetu.
Del denarja iz skladov EU
Po prvih ocenah bi gradnja raziskovalnega predora trajala od šest do devet let, kar bi bila prva faza pred realizacijo končne infrastrukture. Projekt predvideva približno 40 kilometrov dolgo traso na španski strani, s končno postajo v Vejer de la Frontera, povezano z železniško progo Cádiz–Sevilla.
Celoten projekt bi zahteval začetni proračun v višini več kot 8,5 milijarde evrov, ki bi vključeval raziskovalni predor, končne galerije, postaje in tehnične instalacije. Delno financiranje se pričakuje iz evropskih skladov, zlasti prek mehanizma za okrevanje po pandemiji.
Zagovorniki projekta upajo, da se bodo fizična dela začela okoli leta 2030, vzporedno z organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu leta 2030, ki ga bodo skupaj gostile Španija, Maroko in Portugalska.
Ideja iz 19. stoletja
Poleg tehničnega podviga velja predor tudi za pomemben geostrateški projekt med Evropo in Afriko. Njegov namen ne bi bil le prevoz potnikov in blaga, temveč tudi povezovanje električnih omrežij in prenos podatkov prek optičnih vlaken. Dolgoročno bi projekt lahko Iberski polotok spremenil v ključno stičišče za izmenjavo med celinama, krepitev regionalnega sodelovanja in dobavnih verig.
Ideja o predoru pod Gibraltarsko ožino sega v 19. stoletje, prvi uradni sporazum med Rabatom in Madridom pa je bil podpisan leta 1979. Od takrat so bile izvedene številne študije in pripravljena številna poročila. Leta 2018 je Maroko zgradil prvo visokohitrostno železniško povezavo med Casablanco in Tangerjem, kar je znova obudilo zanimanje za predor, ki bi linijo povezal s španskim železniškim omrežjem. Leta 2021 je španska vlada premierja Pedra Sáncheza s podporo EU ponovno sprožila pobudo.
Po tehnični potrditvi je evro-afriški predor bližje resničnosti kot kdajkoli doslej. Šlo bi za največji podzemni medcelinski predor v sodobni zgodovini, še piše Forbes Hrvaška.
