NLB v devetih mesecih s skoraj milijardo evrov prihodkov

NLB Skupina je v prvih devetih mesecih ustvarila 963,2 milijona evrov čistih prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 482,5 milijona evrov, čisti dobiček pa 406 milijonov evrov, s čimer sta bila oba nižja za pet odstotkov v primerjavi z lanskimi prvimi devetimi meseci, izhaja iz četrtletnega poročila skupine.

Samo v tretjem četrtletju so se čisti prihodki skupine medletno povečali za tri odstotke na 328,2 milijona evrov. Rezultat pred davki se je poslabšal za osem odstotkov na 156,2 milijona evrov, čisti dobiček pa za tri odstotke in je znašal 131,6 milijona evrov.

V skupini so ob tem navedli, da rezultati kažejo “zanesljivo in kakovostno poslovanje na vseh trgih svojega delovanja v Jugovzhodni Evropi”.

Kljub trendu zniževanja obrestnih mer je NLB Skupina v primerjavi z enakim obdobjem lani čiste obrestne prihodke povečala za odstotek na 702,9 milijona evrov. To je predvsem posledica rasti obsega kreditov, deloma pa tudi zaradi pozitivnega prispevka prevzema Skupine SLS.

Slednji je bil tudi eden od glavnih dejavnikov rasti stroškov, ki so skupino v prvih devetih mesecih skupno olajšali za 443,7 milijona evrov. K povečanju stroškov so znatno prispevale še uskladitve plač na ravni skupine, obsežne naložbe v informacijsko tehnologijo za pospešitev digitalizacije ter nekaj enkratnih postavk.

Dodatno so bile letos neto oblikovane oslabitve in rezervacije, predvsem zaradi razvoja portfelja. Te so v prvih devetih mesecih skupno nanesle 13,5 milijona evrov.

Izrazit porast stanovanjskih posojil

K stabilnemu dotoku prihodkov v prvih devetih mesecih sta prispevala nadaljnja rast posojil na vseh trgih in vseh segmentih strank ter načrtno zmanjševanju občutljivosti obrestnih prihodkov s povečanjem dolgoročnih izpostavljenosti, so pojasnili v skupini.

Skupna bruto posojila so se od začetka leta povečala za 11 odstotkov, k čemur so prispevali ugodnejši pogoji financiranja ter stalno prilagajanje prodajnega modela in pristopa k upravljanju odnosov s strankami.

Ob tem so zabeležili raznoliko rast. V Sloveniji so se posojila podjetjem in državi povečala za 10 odstotkov, posojila prebivalstvu pa za osem odstotkov. Medtem je rast posojil na ostalih trgih Jugovzhodne Evrope dosegla 13 odstotkov pri posojilih podjetjem in državi ter 14 odstotkov pri posojilih prebivalstvu. To je odraz tako makroekonomskih dejavnikov kot izboljšane prodajne učinkovitosti, pravijo v NLB.

Pri posojilih prebivalstvu v Sloveniji je NLB zabeležila izrazit porast pri stanovanjskih posojilih. V devetmesečju je odobrila za 547,3 milijona evrov novih stanovanjskih posojil, medtem ko jih je v enakem obdobju lani odobrila za 341,9 milijona evrov. Močna je ostala tudi nova prodaja potrošniških posojil, ki je dosegla 434,1 milijona evrov, potem ko so v tem lanskem obdobju nanesli 406,3 milijona evrov.

Kljub močni rasti kreditiranja so se obrestne mere za kredite še naprej zniževale tako v regiji Jugovzhodne Evrope kot v Sloveniji. Na trend so vplivale nižje tržne obrestne mere na podlagi sproščanja denarne politike Evropske centralne banke (ECB) ter zavestna odločitev skupine, da se prilagodi pričakovanjem strank, pri čemer so izboljšani pogoji financiranja dodatno podprli to usmeritev, so pojasnili v NLB.

Kako so poslovale posamezne članice

Vse bančne članice so v prvih devetih mesecih ustvarile čisti dobiček in pozitivno prispevale k skupnemu rezultatu skupine. Vodila je slovenska NLB s čistim dobičkom v višini 128,1 milijona evrov, čeprav se je ta medletno zmanjšal za 25 odstotkov. Zmanjšanju so botrovale predvsem nizke obrestne mere, nekaj enkratnih stroškov in dodatne rezervacije, vendar je prispevek NLB k dobičku celotne skupine ostal visok.

NLB v Sloveniji je tesno sledila NLB Komercijalna Banka Beograd, ki je v devetmesečju ustvarila 125,4 milijona evrov čistega dobička. Ta se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za šest odstotkov.

Polovica bank v regiji Jugovzhodne Evrope je medletno povečala dobiček in k dobičku skupine skupaj prispevala 61 odstotkov. To poudarja moč razpršenega poslovnega modela skupine, so dejali v skupini.

Zvišanje celoletne napovedi

Na podlagi doseženih rednih prihodkov v prvih devetih mesecih je NLB Skupina tudi zvišala napoved celoletnih prihodkov. Zdaj pričakuje, da bodo presegli 1,200 milijarde evrov, potem ko je ob polletju napovedala, da se bodo okrog te višine ustavili.

Zvišanje napovedi odraža solidno poslovanje v vseh segmentih poslovanja ter močno rast posojil in intenzivno dejavnost strank, so pojasnili v skupini. Za letos še pričakujejo, da bo rast posojil dosegla nizko dvomestno število.

Uprava in nadzorni svet NLB sta že predlagala tudi dodatno letošnje izplačilo dividend, ki bi bilo enako junijskemu. Delničarji NLB bodo tako 15. decembra na drugi letošnji skupščini odločali o dodatni delitvi bilančnega dobička za leto 2024 v višini 6,43 evra na delnico oziroma 128,6 milijona evrov. Izplačan bi bil 23. decembra.