Vladno taktiziranje pri obvezni božičnici
Zakaj je zakon o zimskem regresu dobil podaljšek, ki vključuje tudi predloge za normirane espeje.
Predlog zakona o izplačilu zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je v nekaterih delih presenetil socialne partnerje.
Denimo s tem, da je vlada zakonski podlagi za zimski regres in upokojenski zimski dodatek priključila še poglavje o obdavčitvi normiranih espejev.
Po nekaterih informacijah je razlog v tem, da se vlada Roberta Goloba boji, da bi sprejemu zakona sledilo zbiranje podpisov za referendum s strani delodajalskih organizacij (česar delodajalci sicer praviloma ne uporabljajo). Vlada naj bi zato v zakon o zimskem regresu vključila tudi zakonske spremembe glede obdavčitve normirancev, saj o zakonih o davkih ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.
Mimo socialnih partnerjev pri normirancih
A tako sindikati kot delodajalci opozarjajo, da je s tem vlada kršila dogovor socialnih partnerjev glede ukrepov za normirance.
“Na zadnji seji ekonomsko-socialnega sveta smo obravnavali izhodišča sprememb na področju normiranih espejev in sklenili, da jih bo obravnaval strokovni odbor ESS za področje financ in davčne zakonodaje. Zdaj pa je vlada predlog že sprejela, preden smo sploh začeli razpravo na ESS,” pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko. Dodal je, da so se socialni partnerji tudi ob podpisu pokojninske reforme zavezali, da bodo vse spremembe obdavčitve sprejemali upoštevajoč pravila socialnega dialoga.
Sindikalna stran zimski dodatek podpira, medtem ko ima pri spremembah sistema normirancev pomisleke.
Da je vlada pri poglavju o normirancih zaobšla socialni dialog, nam je dejal tudi šef Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Delodajalske organizacije se bodo sicer sestale danes in oblikovale stališče glede predloga zakona.
Če zakona ne bo do 18. decembra …
Predlog zakona o zimskem regresu in normirancih zdaj nadaljuje zakonodajno pot. Državni zbor (DZ) ga bo obravnaval po nujnem postopku, saj vlada želi, da bo dodatek za vse zaposlene v skladu z dano obljubo premierja Goloba izplačan še letos.
Kljub zgoraj navedenim pomislekom socialnih partnerjev je pričakovati hitro zeleno luč poslancev, saj ima koalicija večino. Kasneje lahko državni svet vloži veto, kateremu sledi ponovno odločanje v parlamentu.
Obvezna božičnica bo po predlogu znašala polovico minimalne plače, kar trenutno pomeni 639 evrov bruto. Božičnica je do tega zneska oproščena plačila davka in prispevkov, tako da bo neto izplačilo na bančni račun zaposlenega enako bruto znesku. Delodajalec lahko izplača tudi več, pri čemer je davčna obravnava manj ugodna.
Če je delavec delal le en del leta ali krajši delovni čas, predlog zakon predvideva izplačilo v sorazmernem delu. Izjema so zaposleni po 67. in 67.b členu zakona o delovnih razmerjih (gre za invalide, tiste, ki koristijo skrajšani delovnik po zakonu o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu in podobno), ki bi po predlogu prejeli polni zimski regres.
Rok za izplačilo je 18. decembra oziroma prvi naslednji delovni dan, piše v predlogu. Vlada je, kot smo pisali, predvidela tudi scenarij za primer, če zakon, ki prinaša obvezno božičnico, do 18. decembra ne bi bil sprejet. V tem primeru bi se zimski regres za leto 2025 izplačal najpozneje naslednji delovni dan po uveljavitvi zakona.
Predlog: izplačilo iz proračuna za vse
Je pa svoj komentar na vladni predlog že posredoval sindikat obrti in podjetništva Slovenije, ki ga vodi Ana Čermelj. Dostopen je v sistemu DZ.
Sindikat navaja finančni pritisk na podjetja zaradi dviga stroška dela in opozarja, da se lahko posledično poveča število odpuščanj ter zmanjša socialna varnost. To bi ustvarilo dodaten pritisk na javne finance zaradi višjih socialnih transferjev, menijo v sindikatu ter izpostavljajo še tveganje preusmeritve dela regresa v božičnico.
Med drugim je sindikat izpostavil, da bi morala vlada jasno predstaviti vir financiranja za javni sektor in upravičenost dodatnih izplačil ob že izvedenih povišanjih plač v javnem sektorju.
Predlagal je, da naj se božičnica vsem zaposlenim izplača iz državnega proračuna ob pogoju, da proračun za tekoče leto izkazuje presežek. Podobno so pred dnevi v pismu premierju Golobu predlagali delodajalci. Verjetno pa je malo možnosti, da bi koalicija na tak predlog pristala, saj bi to državno blagajno stalo več kot pol milijarde evrov.
