ECB ohranila obrestne mere, že decembra pa bi lahko znova posegla

Svet ugotavlja, da medletna inflacija ostaja blizu ciljnih dveh odstotkov in da so tudi inflacijska pričakovanja nespremenjena. Obenem se kljub globalni negotovosti nadaljuje gospodarska rast, ugotovitve povzema STA.

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka.

Osrednji organ denarne politike območja z evrom evrskih obrestnih mer ni spreminjal tretjič zapored, potem ko jih je do julija znižal sedemkrat zapored.

Stabilna inflacija

Odločitev je bila popolnoma pričakovana, saj se je evrska medletna inflacija v zadnjih mesecih stabilizirala na ravni okoli dveh odstotkov, kar je tudi srednjeročni cilj ECB. Septembra je bila pri 2,2 odstotka, oktobrski podatki bodo znani v petek.

Tudi ocena sveta ECB glede inflacijskih obetov je večinoma nespremenjena, kar pomeni, da naj bi letos v povprečju inflacija dosegla malenkost več kot dva odstotka, v prihodnjih dveh letih pa se znižala nekoliko pod to mejo.

Lagarde: Nad gospodarsko rastjo se ne bi pritoževala

Gospodarska rast se medtem nadaljuje kljub zahtevnemu svetovnemu okolju, čeprav skromna. Bruto domači proizvod območja z evrom se je v tretjem letošnjem četrtletju v četrtletni primerjavi okrepil za 0,2 odstotka, v medletni pa za 1,3 odstotka. Četrtletna gospodarska rast v območju skupne evropske valute je bila sicer malenkost višja od pričakovanj analitikov.

Robusten trg dela, zdrav finančni položaj zasebnega sektorja in pretekla znižanja obrestnih mer ostajajo po mnenju sveta pomembni viri odpornosti.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta podrobneje pojasnila, da so za rast v evrskem območju zaslužne predvsem storitvene dejavnosti, ki na katere je spodbudno vplivala dobra turistična sezona, obenem pa so podjetja okrepila naložbe v digitalizacijo, kar je spodbujalo storitve na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, njene besede povzema STA.

Na drugi strani pa so predelovalno industrijo zavirale povišane carinske stopnje v ZDA, okrepljena globalna negotovost in močan evro. “Glede trenutne gospodarske rasti se ne bi preveč pritoževala,” je oceno strnila Francozinja.

V svetu ECB sicer izpostavljajo, da že nekaj časa opažajo neskladje med domačim in zunanjim povpraševanjem. Domače povpraševanje tako spodbujajo robusten trg dela, realna rast dohodkov in posledično zdrav finančni položaj gospodinjstev ter zasebnega sektorja. Temu so pripomogla tudi pretekla znižanja obrestnih mer.

Ker je stopnja varčevanja gospodinjstev še vedno visoka, je tudi manevrski prostor za rast porabe precejšen. Od domačih dejavnikov bi rast lahko v prihodnje ob tem spodbujala tudi načrtovana rast porabe za infrastrukturo in obrambo, navaja STA.

Še vedno negotovi obeti

Globalno gospodarsko okolje bo medtem zaradi trgovinske politike ZDA in geopolitičnih napetosti še naprej ostalo zaviralni dejavnik, saj se bodo učinki višjih ameriških carinskih stopenj v celoti pokazali šele čez nekaj časa.

Obeti so tako še vedno precej negotovi, pa čeprav so trgovinski dogovor med EU in ZDA, dogovor o premirju v Gazi in najnovejši dogovor med ZDA in Kitajsko o redkih zemljah v celoti gledano nekoliko zmanjšali tveganja, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko rast.

Ugibanja o decembrskem rezu

In ker obeti za gospodarstvo ostajajo negotovi, medtem ko se inflacija zdi pod nadzorom, iz vrst sveta ECB kot tudi analitikov že prihajajo tudi nekateri signali, da bi lahko na decembrski seji sveta ali pa vsaj potem na začetku leta 2026 prišlo do novega reza v obrestne mere. Svet se sicer ne zavezuje v naprej glede nadaljnjih ukrepov denarne politike. Sproti jih namreč prilagaja tekočim podatkom.

Evrski centralni bančniki so sicer v sklopu rednih gostovanj sveta v sredo in danes zasedali v Firencah, sejo je gostila italijanska centralna banka. Pred letom dni je oktobrsko sejo medtem na Brdu pri Kranju gostila Banka Slovenije, še piše STA.