ECB prvič povedala, kdaj prihaja digitalni evro
Digitalni evro, ki bi ga izdajala Evropska centralna banka (ECB), bi lahko prvič prišel v obtok leta 2029, če bo do prihodnjega leta sprejeta zakonodajna podlaga.
Evropska centralna banka (ECB) je z oktobrom zaključila dveletno pripravljalno fazo projekta digitalnega evra. Namen tega je zagotoviti evropsko monetarno suverenost oziroma zmanjšati odvisnost od mednarodnih – zlasti ameriških – ponudnikov digitalnih in kartičnih plačil, kot so Visa, Mastercard in Paypal, ter odgovoriti na porast digitalnih oblik plačil, ki vse bolj nadomeščajo plačevanje z gotovino.
Projekt sedaj vstopa v naslednjo fazo, tako imenovano fazo tehnične pripravljenosti, je odločil Svet ECB. V pripravljalni fazi, ki se je začela novembra 2023, je ECB med drugim na petih razpisih izbrala evropske ponudnike za razvoj sistema digitalnega evra, pripravila pravilnik za uvedbo sheme in opravila raziskave ter pogovore z deležniki – od trgovcev do ponudnikov plačilnih storitev in uporabnikov. Pred pripravljalno fazo je dve leti potekala raziskovalna faza.
Če bodo evropski zakonodajalci prihodnje leto sprejeli uredbo o uvedbi digitalnega evra, bi se lahko pilotni projekt in prve transakcije izvedli sredi leta 2027. Evrosistem, ki povezuje centralne banke evrskega območja, bi bil v tem primeru pripravljen na prvo izdajo digitalnega evra v letu 2029, so dejali pri ECB.
“To ni le tehnični projekt, temveč skupni napor za pripravo evropskega monetarnega sistema na prihodnost,” je dejal član izvršilnega odbora ECB Piero Cipollone, ki predseduje projektni skupini za digitalni evro. “Digitalni evro bo zagotovil, da bodo ljudje uživali prednosti gotovine tudi v digitalni dobi. S tem bo okrepil odpornost evropskega plačilnega okolja, znižal stroške za trgovce in ustvaril platformo za zasebna podjetja, da bodo lahko inovirala, se širila in konkurirala.”
Svet ECB bo končno odločitev o uvedbi digitalnega evra sprejel le, če bosta Evropski parlament in Svet EU potrdila uredbo o digitalnem evru, ki jo je pripravila Evropska komisija, pravijo pri centralni banki.
Pozivi evropskih voditeljev
Voditelji članic EU so na oktobrskem srečanju Sveta EU pozvali k hitrejšemu razvoju digitalnega evra in opozarjajo na prevlado ameriških ponudnikov plačilnih storitev, predvsem Vise in Mastercarda na področju kartičnih plačil in ponudnikov spletnih plačil, kot je Paypal.
Krepijo se tudi skrbi o tako imenovanih stabilnih kovancih (stablecoin, angl.) – kriptosredstvih, ki so vezana na vrednost tradicionalnih valut in tako ohranjajo stabilno vrednost. Kar 99 odstotkov globalnega trga stabilnih kovancev je vezanih na ameriški dolar, pri čemer največja izdajatelja, Tether in Circle, zavzemata več kot 80 odstotkov trga. To poraja tveganje, da bi v dolarjih denominirani stabilni kovanci, ki jih podpira tudi ameriški predsednik Donald Trump, postali izbira evropskih uporabnikov.
Stabilni kovanci se uporabljajo predvsem za trgovanje s kriptosredstvi. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) je lani vrednost transakcij s stabilnimi kovanci znašala več kot 27 tisoč milijard dolarjev, kar je preseglo seštevek vrednosti transakcij z Viso in Mastercardom. Ni sicer jasno, če je digitalni evro res neposredni odgovor na ameriško prevlado pri stabilnih kovancih, saj je zamišljen le kot plačilno in ne naložbeno sredstvo, torej zgolj digitalna oblika gotovine.
Evropski poslanci in države članice sicer še niso dosegli dogovora glede zakona, ki bi urejal uvedbo digitalnega evra. Po pisanju Bloomberga nasprotovanje prihaja predvsem iz vrst vladajoče Evropske ljudske stranke (EPP), saj se nekateri poslanci največje skupine v parlamentu zavzemajo za zasebno izdajo digitalne valute.
Koliko bo stala uvedba digitalnega evra
Po oceni ECB bo razvoj in lansiranje digitalnega evra stal okrog 1,3 milijarde evrov do prve izdaje, ki je trenutno predvidena v 2029. Nadaljnji letni operativni stroški naj bi od leta 2029 dalje znašali približno 320 milijonov evrov na leto, ocenjujejo pri ECB.
Investicijski stroški za bančni sektor bi se po oceni centralne banke gibali med štiri in 5,8 milijarde evrov. To bi bilo v skladu z ocenami, ki jih je Evropska komisija podala v svojem osnutku uredbe iz leta 2023.
Plačila z digitalnim evrom predvidoma ne bodo neomejena, saj se odločevalci želijo izogniti tveganjem finančne nestabilnosti. To pomeni, da bi bila virtualna denarnica z digitalnimi evri omejena na določen znesek. Omejitev so predlagali finančni ministri EU na septembrskem srečanju, ECB pa je na njihov poziv pripravila tehnično analizo z različnimi hipotetičnimi omejitvami imetja digitalnih evrov od 500 do tri tisoč evrov na posamezen račun. Do tega zneska se banki ne zdi, da bi digitalni evro lahko povzročil finančno nestabilnost.
Plačila brez internetne povezave
Ključna funkcionalnost zasnove digitalnega evra bi bila tudi možnost plačil brez internetne povezave. Plačila bi se poravnala neposredno med dvema napravama, kot sta mobilna telefona ali pametni kartici, s skoraj takojšnjim prenosom kriptografsko varnih žetonov. Prenos ne bi vključeval nobenega spletnega sistema, žetoni pa bi ostali shranjeni v napravi.
Ta pristop ohranja zasebnost uporabnikov, saj podrobnosti o transakciji (npr. katero blago je bilo kupljeno, kje in od koga) ostanejo v napravah in se med ter po izvedbi plačila ne delijo s ponudniki plačilnih storitev ali centralnimi bankami.
Digitalni evro bo predvidoma dostopen v posebni aplikaciji, s čimer ECB želi omogočiti široko dostopnost vsem uporabnikom. Toda to ne pomeni, da bodo uporabniki dobili svoj račun pri ECB. Ta bo izdajateljica digitalne valute, nato pa jo bodo uporabniki hranili na računih komercialnih bank oziroma izbranih ponudnikov plačilnih storitev.
Zakaj digitalni evro
ECB v zaključnem poročilu pripravljalne faze ugotavlja, da se ob porastu digitalnih transakcij in spletne trgovine uporaba gotovine zmanjšuje. Lani je gotovina pomenila le 24 odstotkov dnevnih plačil, delež podjetij, ki pri plačilih ne sprejemajo gotovine, pa se je v treh letih potrojil in znaša 12 odstotkov. “Ti trendi, ki se bodo verjetno nadaljevali zaradi digitalizacije gospodarstva, izpostavljajo evropsko plačilno infrastrukturo zunanjim tveganjem in omejujejo njeno strateško avtonomijo,” pravijo pri banki.
Številne evropske države se za digitalne transakcije zanašajo na neevropske ponudnike plačilnih storitev. Takih je 13 od 20 držav evrskega območja, med njimi tudi Slovenija. “Te zasebne rešitve morda niso vedno dostopne vsem ali pa njihovo delovanje v vseh okoliščinah, na primer v času krize, ni zagotovljeno,” trdi ECB, poleg tega tuji ponudniki lahko bankam in trgovcem zaračunavajo visoke provizije.
Vseevropske možnosti elektronskega plačevanja za zdaj še ni, med drugim zato, ker je trg razdrobljen. Trenutne evropske rešitve za digitalna plačevanja, kot so kartice, ki jih izdajajo evropske plačilne sheme, so namenjene predvsem nacionalnim trgom, zaradi česar Evropa ni konkurenčna na lastnem trgu digitalnih plačil.
