Ameriška centralna banka znižala obrestno mero

Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je ključno obrestno mero po koncu dvodnevnega zasedanja skladno s pričakovanji znižal za 0,25 odstotne točke na raven med 3,75 in 4,00 odstotka, poroča STA. Gre za drugo letošnje znižanje.

Za znižanje za 0,25 odstotne točke je glasovalo 10 od 12 članov odbora. Proti je bil najnovejši član Fedovega odbora guvernerjev Stephen Miran, ki je v vodstvo centralne banke prišel neposredno iz Bele hiše, kjer je predsednik sveta gospodarskih svetovalcev predsednika ZDA Donalda Trumpa. Miran se je namreč zavzemal za rez v višini 0,50 odstotne točke.

Trump, ki je Mirana senatu predlagal v imenovanje, namreč že nekaj časa glasno ter tudi s kritikami in žalitvami na račun predsednika Feda Jeroma Powlla poziva k odločnejšemu znižanju obrestnih mer. Te so bile do septembrskega znižanja – to je bilo prav tako za 0,25 odstotne točke – nespremenjene od decembra lani, navaja STA.

Proti današnji odločitvi je bil tudi predsednik banke sistema Fed iz Kansas Cityja Jeff Schmid, ki se je zavzemal za prekinitev zniževanja obrestne mere.

Fedov odbor za odprti trg je sicer v izjavi po dvodnevnem zasedanju zapisal, da je bila rast gospodarske dejavnosti v zadnjih mesecih zmerna. Rast zaposlovanja se je upočasnila, stopnja brezposelnosti pa se je zvišala, čeprav ostaja dokaj nizka. Povišana medtem ostaja inflacija, piše STA.

Bo Fed ključno obrestno mero znižal tudi decembra?

Finančni analitiki ZDA večinoma menijo, da bo Fed tudi decembra znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, vendar pa je Powell na novinarski konferenci po zasedanju dejal, da to ni gotova stvar, poroča televizija CNBC. “Razprava je pokazala, da so mnenja glede tega v odboru Fed zelo različna. Nadaljnje znižanje obrestne mere na decembrski seji ni vnaprej določeno. Daleč od tega,” je dejal.

“Pridobivamo nekatere podatke o inflaciji, nekatere podatke o gospodarski aktivnosti. Rekel bi, da ne bomo mogli dobiti podrobnega vpogleda v stanje, a mislim, da bi v primeru pomembnih ali bistvenih sprememb v gospodarstvu na tak ali drugačen način to opazili. Glede tega, kako bi to lahko vplivalo na december, … preprosto ne vemo. Če bo stopnja negotovosti zelo visoka, bi to lahko bil argument za previdnost pri sprejemanju odločitev,” je dejal.

Prekinitev financiranja zvezne vlade, ki traja od začetka meseca, po Powellovih besedah zavira gospodarsko dejavnost, vendar pa je izrazil pričakovanje, da se bo to spet obrnilo, ko se bo financiranje obnovilo, poroča STA.

Federal Reserve je zaradi prekinitve financiranja že štiri tedne brez vladnih statističnih podatkov o makroekonomskih kazalnikih, vendar tisti, ki so na voljo, kažejo na upočasnitev trga dela, je dejal Powell. “Čeprav so uradni podatki o zaposlenosti za september zamujali, razpoložljivi podatki kažejo, da je zaposlovanje na nizki ravni, gospodinjstva pa menijo, da je na voljo manj prostih delovnih mest,” je dejal.

Vendar pa po drugi strani razpoložljivi podatki glede gospodarske rasti presenečajo na pozitiven način. “Podatki, ki so bili na voljo pred prekinitvijo financiranja, kažejo, da je rast gospodarske aktivnosti morda nekoliko trdnejša od pričakovane, kar v prvi vrsti odraža močnejšo porabo gospodinjstev,” je dejal Powell.

Inflacija po njegovi oceni ne bi bila daleč od ciljnih dveh odstotkov, če ne bi bilo višjih carin. Predsednik Trump je začel višati carinske stopnje za uvoz iz vsega sveta, kar je za zdaj le zavrlo nižanje medletne inflacije proti dvema odstotkoma, kar je cilj denarne politike Feda, navaja STA.

“Inflacija brez carin dejansko ni daleč od našega cilja dveh odstotkov. Osnovni scenarij je, da bo do učinka višjih carin na rast cen prišlo, vendar bo šlo za enkratno povišanje,” je dejal in ocenil, da bi bila inflacija na podlagi indeksa PCE brez carinskih stopenj zdaj nekje največ 2,4 odstotka, poroča CNBC.