Bitka za borzo: prodajo Hrvaški naj prepreči razglasitev za kritično infrastrukturo

“Dejstvo je, da Ljubljanska borza že od 2008 ni več v slovenski lasti. Zdaj od tujih zasebnih lastnikov prehaja v last organa, ki je v 100-odstotni lasti hrvaške države. Ob tem se je potrebno vprašati, kako bo to vplivalo na razvoj kapitalskega trga,” je v uvodu seje odbora DZ za finance na temo tveganj pri prevzemu Ljubljanske borze dejala predsednica odbora za finance Andreja Kert. 

Odbor je danes na zahtevo poslanskih skupin Svobode, SD in Levice razpravljal o vprašanju, ali bodo s prevzemom Zagrebške borze in s tem Ljubljanske borze s strani hrvaške državne agencije Fina ogroženi nacionalni interesi naše države.

Kot smo pisali, hrvaška državna agencija že ima soglasje hrvaškega regulatorja, zdaj čaka le še na soglasje slovenske Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki se mora po naših informacijah odločiti do 20. novembra. Pri tem po nekaterih neuradnih informacijah do zdaj ni našla argumentov, da dovoljenja ne bi izdala.

Po mnenju poznavalcev, ki zagovarjajo podržavljenje Ljubljanske borze, je v dani situaciji največja nevarnost za nacionalno varnost to, da bi hrvaška država prek Ljubljanske borze in morda še KDD lahko pridobivala pomembne deleže največjih slovenskih podjetij. Prek tega pa bi hrvaška država lahko v Sloveniji in slovenskemu gospodarstvu uveljavljala svoje interese in ne slovenskih.

“Borza naj postane kritična infrastruktura”

Kert je danes dejala, da je potrebno preučiti posledice posla za slovensko borzo, za gospodarstvo, za pretok in pritok svežega kapitala.

Odprti del seje je sicer trajal le okoli 25 minut, potem so jo zardai uporabe tajnih podatkov zaprli za javnost. Kot smo pisali, je bil na sejo poleg predstavnikov ministrstev za finance in zunanje zadeve, SDH, ATVP, sklada za nasledstvo vabljen tudi šef Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik.

Po koncu razprave na zaprtem delu je Kert dejala, da naj bi ta potrdila, “da imamo opravka z institucijo, ki v Sloveniji ne uživa zaupanja, kar vzbuja skrb, kako bo v bodoče s kapitalskim trgom.”

Vodstvu odbora je predlagala dva sklepa. Prvi je priporočilo vladi, da preuči možnosti vplivanja morebitnega novega posrednega lastnika na trg kapitala kot del finančnega sistema Slovenije in sprejme morebitne potrebne ukrepe za zaščito interesov Slovenije. Drugi pa priporočilo vladi, da preuči tudi možnost uvrstitve borze med kritično infrastrukturo nacionalnega pomena.

Za predlagana sklepa so glasovali vsi prisotni člani odbora, tako predstavniki koalicije kot tudi opozicije. na seji so bili prisotni poslanci Svobode, SD in SDS.

Kaj bi to pomenilo?

Če bi vlada sledila sklepu parlamentarnega odbora in borzo razglasila za kritično infrastrukturo nacionalnega pomena, bi to pomenilo, da borze brez soglasja vlade ne bi bilo mogoče prodati.

Glede na razpravo na odboru za finance in dejstvo, da so bili predlagani sklepi sprejeti soglasno, tako z glasovi koalicije kot opozicije, je mogoče sklepati, da o tem, da je treba preprečiti prodajo borze hrvaški državi, obstaja politično soglasje.

Zaplet: ATVP ni mogla na zaprti del razprave

Za zdaj, kot omenjeno, uradno teče le postopek za izdajo dovoljenja za hrvaški prevzem Ljubljanske borze pri ATVP, ki ima po naših informacijah le še do 20. novembra čas, da se odloči o izdaji dovoljenja Fini.

Če do takrat ne odgovori, se po zakonu šteje, da je izdala dovoljenje. Iz tega izhaja, da bo glede na trenutni potek dogodkov najkasneje čez tri tedne hrvaška državna agencija postala lastnica Ljubljanske borze.

Kot je razumeti, pa danes podrobna pojasnila o pomislekih, ki bi morda lahko vplivali tudi na odločitev agencije, niso prišla do njenih predstavnikov. Po zaprtem delu seje sta namreč poslanec SDS Rado Gladek in poslanka Svobode Kert povedala, da direktorica agencije Anka Čadež in njen sodelavec Žiga Kosi na zaprtem delu nista bila prisotna, ker nimata urejenih pristojnosti za dostop do tajnih podatkov.

“Smiselno bi bilo, da člani agencije opravijo preverjanje, po katerem bi lahko bili seznanjeni z informacijami, ki so najbrž pomembne za končno odločitev,” je dejal Gladek. Direktorica Anka Čadež pa je odgovorila, da o dovoljenju odloča svet agencije, časa, da bi tem uredili dostop do tajnih podatkov pa je malo (manj kot tri tedne).

Izkušnja Ljubljanske banke kot argument za zavrnitev?

ATVP sicer v postopku izdaje dovoljenja preverja, če je vlagatelj primeren, po angleško “fit & proper”. Pri tem po besedah uslužbenca agencije Kosija preverja, ali imajo vodstveni organi primerne izkušnje, ali je bodoči lastnik finančno trden, kako bo prevzem vplival na nadzor ATVP na samo borzo, ali je šlo pri postopku nakupa za sum pranja denarja oziroma financiranja terorizma.

Pogoje za pridobitev kvalificiranega deleža predpisujejo zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), zakon o bančništvu (ZBan-3) ter sklep o imetnikih kvalificiranih deležev borze. Zadnji denimo določa, da agencija presoja tudi ugled bodočega imetnika deleža.

Nekateri razpravljalci na za javnost zaprtem delu današnje seje so bili po neuradnih informacijah mnenja, da bi lahko ATVP kot argument za zavrnitev izdaje dovoljenja Fini navedla, da agencija ne uživa ugleda v Sloveniji, ker je igrala pomembno vlogo pri oviranju interesov slovenske države in Ljubljanske banke na Hrvaškem.

Kot so poslanci koalicije navedli v zahtevi za sklic seje, je po razpadu Jugoslavije Hrvaška zavrnila odgovornost za varčevalce Ljubljanske banke (LB) in hkrati onemogočila, da bi ta banka na Hrvaškem izterjala dolgove hrvaških podjetij iz posojil in garancij, pomembno vlogo pri tem pa naj bi igrala Fina. S te je agencija po njihovi oceni v preteklosti igrala pomembno vlogo pri oviranju interesov slovenske države in Ljubljanske banke na Hrvaškem, menijo poslanci.

Boštjančičevi “ne morejo in ne smejo” posegati

Predstavnica ministrstva za finance, državna sekretarka Prah, je na uvodnem, odprtem delu seje sicer dejala, da je po mnenju ministrstva pomembno, da v Sloveniji imamo borzo, da se ta razvija, da se tržna kapitalizacija povečuje. A da na drugi strani noben strateški dokument trenutno ne pravi, da bi borza morala biti v slovenski lasti.

Ponovila je – kar je ministrstvo povedalo že v izjavi za Forbes Slovenija –, da dovoljenje za lastniško spremembo v Ljubljanski borzi daje Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) kot regulator, ministrstvo za finance pa v odločanje “ne more in ne sme” posegati.

Pri tem dodajmo, da minister za finance Klemen Boštjančič prihaja iz kvote Svobode, ki je v Državnem zboru po drugi strani sklicala današnjo sejo in opozarjala na tveganja.

Dvomi o možnosti odkupa s strani SDH

Koalicijski poslanci so v zahtevi za sklic današnje seje predlagali, da naj vlada SDH naloži, da preveri možnost odkupa Ljubljanske borze. Ta sklep na koncu ni šel v glasovanje.

Sekretarka z ministrstva za finance Prah je na seji dejala, da tak sklep ni primeren, saj bi bilo priporočilo po navedbah Prah v nasprotju z zakonom o SDH. Predlagala je, da se vsebina sklepa prilagodi. Tudi predlagateljica Kert je že v uvodu dejala, da so poslanci pripravljeni prilagoditi sklep, če se skozi razpravo najde boljša rešitev.

Šef SDH Žiga Debeljak je na odprtem delu seje dejal, da se na holdingu do zdaj z Ljubljansko borzo niso ukvarjali, da nimajo stališča in da bodo počakali na sklepe razprave ter potem po potrebi ukrepali.

Vse pristojnosti Fine

Fina je hrvaška finančna agencija v državni lasti, ki opravlja kombinacijo finančnih, informacijskih in javnih administrativnih storitev, ki v slovenskem prostoru po vsebini in pristojnosti nima enakovrednega organa. Predstavlja kombinacijo več slovenskih institucij, je dejala Kert in naštela pristojnosti agencije, ki pokažejo njeno veliko moč in vpliv v hrvaškem poslovno-finančnem sistemu.

Dejavnost centralnega registra podjetij, bilanc in blokad na Hrvaškem opravlja Fina, pri nas Ajpes, sodni register, Furs.

Plačilni promet, izterjave, blokade računov: na Hrvaškem Fina, pri nas Furs, banke, sodišča.

E-računi, digitalna potrdila, javne e-storivtve: na Hrvaškem Fina, pri nas Arnes, SI-CERT, ministrstvo za javno upravo.

Analitika in poročanje za državo: na Hrvaškem Fina, pri nas statistični urad, ministrstvo za finance, Ajpes.

Trg kapitala in borzna infrastruktura: na Hrvaškem Fina, pri nas država nima vloge pri infrastrukturi, regulator je ATVP.

Izterjava in upravljanje terjatev: na Hrvaškem Fina, pri nas Furs, banke, sodišča.