Alarm zaradi prevzema Ljubljanske borze s strani hrvaške države

“Ali bodo s prevzemom Zagrebške borze in s tem Ljubljanske borze s strani hrvaških državnih organov ogroženi nacionalni interesi Republike Slovenije?”

To je naslovno vprašanje koalicijske zahteve za sklic nujne seje odbora za finance, ki se začne danes ob 9. uri.

V treh mesecih od 1. avgusta, ko je hrvaška državna agencija Fina objavila namero o prevzemu Zagrebačke borze, ki je tudi lastnica Ljubljanske borze, v javni razpravi z izjemo posameznih izjav predstavnikov iz finančne industrije ni bilo zaznati pretirane zaskrbljenosti.

Fina je že konec avgusta dobila dovoljenje hrvaškega regulatorja, medtem ko slovenski regulator – Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) – še odloča. A po nekaterih neuradnih ocenah je malo verjetno, da bi ATVP lahko našla razloge za to, da dovoljenja ne bi izdala.

Na sejo prihaja tudi predstavnik Sove

V političnih krogih pa se že nekaj časa pojavljajo informacije, da transakcija vznemirja vsaj del vladajoče politike, kar se zdaj potrjuje tjudi v obrazložitvi zahteve za sklic današnje nujne seje odbora za finance. Poslanske skupine koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice v sklicu seje opozarjajo na tveganja za slovenski kapitalski trg in predlagajo, da Slovenski državni holding (SDH), kateremu je skupščina vlada, preuči možnost za odkup Ljubljanske borze.

Na sejo je poleg predstavnikov ministrstev za finance in zunanje zadeve, SDH, ATVP, sklada za nasledstvo vabljen tudi predstavnik Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). To dodatno podkrepi razmislek, da gre pri prevzemu Ljubljanske borze s strani hrvaške države tudi za vprašanje nacionalne varnosti in neodvisnosti slovenskega finančnega sistema od interesov tujih držav.

Niso želeli prodati

Ljubljanska borza je sicer v tuji lasti vse od leta 2008. Takrat, v času prve vlade Janeza Janše, so jo člani Ljubljanske borze prodali Dunajski borzi (CEE Stock Exchange Group). Ta je nato leta 2015, v času vlade Mira Cerarja, delež prodala Zagrebški borzi.

Koalicijske stranke, ki sklicujejo današnjo sejo, izpostavljajo, da je Zagrebška borza ljubljansko prevzela za kupnino med enim in dvema milijonoma evrov, čeprav je imela leto prej okoli 1,3 milijona evrov prihodkov in izgubo v višini približno 144 tisoč evrov.

Po prevzemu naj bi Zagrebška borza dobivala ponudbe za nakup Ljubljanske borze, a je ni želela prodati, čeprav z borzo ni ustvarjala dobička. “Kar nakazuje na to, da že do zdaj neposredni ekonomski učinki niso bili ključni element za lastništvo Ljubljanske borze,” piše v koalicijski zahtevi za sklic seje parlamentarnega odbora za finance.

Ministrstvo za finance prevzem vidi kot “zasebno pobudo”

Prvega avgusta letos pa je hrvaška državna agencija Fina objavila prevzemno namero za zagrebško borzo. V tej ima že zdaj približno 9,99-odstotni lastniški delež. Sklicatelji današnje seje odbora za finance ob tem poudarjajo, da je Fina zelo hitro dobila zeleno luč hrvaškega regulatorja – manj kot mesec dni po objavi namere.

Zahtevo agencije Fina za pridobitev kvalificiranega deleža v Ljubljanski borzi je že prejela tudi ATVP, ki pa še ni odločila. Po nekaterih neuradnih ocenah, kot že omenjeno, ni argumenta, s katerim bi lahko ATVP prevzemu nasprotovala.

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so za Forbes Slovenija pojasnili, da v postopkih pred ATVP nimajo pristojnosti in da se ministrstvo za finance “ne opredeljuje do posameznih zasebnih pobud za nakup podjetij”.

Dodajajo še, da odločanje v tovrstnih postopkih temelji na zasebnih ekonomskih interesih, medtem pa je za slovenski kapitalski trg “predvsem pomembno, da se Ljubljanska borza razvija, raste tako po številu izdajateljev, prometu kot likvidnosti uvrščenih finančnih instrumentov ter da pridobiva na prepoznavnosti v regiji in širše med vlagatelji”.

Ministrstvo za finance se ne opredeljuje do posameznih zasebnih pobud za nakup podjetij.

Ministrstvo za finance o nameri Fine za prevzem Zagrebške borze (in s tem Ljubljanske borze).

Izkušnja Ljubljanske banke kot svarilo

Sklicatelji današnje seje odbora za finance pa očitno posel vidijo drugače. V zahtevi za sklic seje namreč opozarjajo na “nevarnost, ki lahko preti razvoju slovenskega kapitalskega trga”.

Ob tem spomnijo, da je po razpadu Jugoslavije Hrvaška zavrnila odgovornost za varčevalce Ljubljanske banke (LB) in hkrati onemogočila, da bi ta banka na Hrvaškem izterjala dolgove hrvaških podjetij iz posojil in garancij, pomembno vlogo pri tem pa naj bi igrala Fina.

“Čeprav je LB razpolagala s pravnomočnimi izvršbami, bi morala Fina kot plačilni posrednik tehnično izvršiti izterjavo z računov dolžnikov, a tega ni storila. Utemeljila je, da LB do denarja ni upravičena, ker je poslovanje prenesla na Novo Ljubljansko banko (NLB),” pišejo poslanci v zahtevi.

Dodajajo, da je Slovenija takšno razlago ves čas zavračala, saj je vztrajala, da ima LB na Hrvaškem še vedno premoženje in pravico do izterjave. Leta 1995 je LB proti FINI vložila tožbo, a so jo hrvaška sodišča zavrnila. Pri tem pa je pomembno, da niso vsebinsko presojala zahtev, temveč so presodila, da LB ni bila aktivno legitimirana za vložitev tožbe.

“Odločitve FINE oziroma takratnega ZAP so bile po navedbah različnih virov usklajene s hrvaško državo. V tistem času je agencijo vodil Bogumil Cota, hrvaško ministrstvo za finance pa Božo Prka, kasneje eden najvplivnejših hrvaških bankirjev. Fina, ki danes velja za verjetno bodočo lastnico Ljubljanske borze, je torej v preteklosti igrala pomembno vlogo pri oviranju interesov slovenske države in Ljubljanske banke na Hrvaškem,” menijo poslanci.

“Zelo slaba novica”

V zahtevi za sklic seje koalicijski poslanci povzemajo tudi izjavo šefa borzno-posredniške hiše Ilirika Igorja Štembergerja, ki je za RTV dejal, da je prevzemna namera “zelo slaba novica”.

Dodal je, da “se lahko soočimo s tem, da bodo izdajatelji v nekem času kotirali v Zagrebu, da bodo delničarji dobivali dividende oziroma izplačila iz Zagreba in da lahko pozneje preselijo tudi centralni register vrednostnih papirjev v Zagreb”.

Predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač pa je povedal, da to, da ima država lokalno borzo, “pozitivno vpliva na gospodarstvo in na blaginjo lokalnih prebivalcev”.

Ideje o odkupu; pa je še čas za to?

Predlagatelji današnje seje odbora za finance med sklepi predlagajo, da naj vlada SDH naloži, da preveri možnost odkupa Ljubljanske borze.

Štemberger pa, kot je dejal včeraj za Forbes Slovenija, opozarja tudi na to, da so se alarmi prižgali precej pozno, in sicer tri mesece po prevzemni nameri. “To bi morali narediti takoj 1. avgusta, ko je Fina objavila namero, Kje so bili vsi odgovorni do danes?” se sprašuje.