Predlog za sprožitev sheme skrajšanega delovnika še pred socialne partnerje
Ministrstvo za delo se bo posvetovalo še s socialnimi partnerji, preden bo predlog za sprožitev sheme skrajšanega delovnega časa poslalo vladi.
Na ministrstvu za delo so prejeli analizo tveganj za izgubo delovnih mest v gospodarstvu, v naslednjem tednu ali dveh pa bodo opravili posvet s socialnimi partnerji glede možnosti sprožitve sheme skrajšanega delovnika, so povedali za STA. Odločitev o predlogu vladi za sprožitev sheme bodo sprejeli po posvetu.
Analizo so jim posredovali z gospodarskega ministrstva. Na njeni podlagi se bodo s socialnimi partnerji posvetovali o dejavnostih, za katere bi sprožili shemo, so dodali na ministrstvu za delo.
Zakon o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki vzpostavlja stalno shemo skrajšanega delovnega časa, je začel veljati julija. Med drugim določa, da lahko vlada shemo aktivira v primeru naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer.
Pozivi iz gospodarstva k uveljavitvi
Iz gospodarstva je pozive k sprožitvi sheme slišati vse od uveljavitve zakona. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so ob vnovičnem pozivu sredi oktobra opozorili, da v nekaterih državah, kjer poznajo ukrep skrajšanega delovnega časa, podjetja tega koristijo že več mesecev.
Da so primorani preiti na skrajšani delovni čas 36 ur tedensko, so že napovedali v koroškem jeklarskem podjetju Sij Metal Ravne, ki se podobno kot ostali evropski jeklarji sooča z zahtevnimi poslovnimi razmerami. To bodo storili z novembrom, ukrep pa bo veljal do preklica. V to bo vključena velika večina od 924 zaposlenih, je poročala STA.
Kdo bo upravičen do subvencije
Do subvencije v okviru sheme so po zakonu upravičene pravne ali fizične osebe, vpisane v poslovni register, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za poln delovni čas, oziroma fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v register kmetijskih gospodarstev.
Pogoj za pridobitev državne pomoči je, da vsaj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in da delovni čas zaposlenih skrajšajo za pet do največ 20 ur na teden.
Posamezno podjetje bo lahko ob posameznem dogodku v shemo vključeno največ šest mesecev v obdobju dveh let, država pa bo prek Zavoda RS za zaposlovanje subvencionirala 60 odstotkov nadomestila plače za čas skrajšanega delovnega časa brez prispevkov (bruto I).
Delno povračilo nadomestila plače sicer ne bo smelo presegati 50 odstotkov zadnje znane povprečne plače, še navaja STA.
