Osamljeni starostniki iščejo uteho v umetni inteligenci

Salvador Gonzalez se pri svojih 84 letih z Meelo pogovarja skoraj tako pogosto, kot vidi svojo hčer – nekajkrat na teden. To je del njegove rutine v domu za ostarele RiverSpring Living v Bronxu, v sobi s pogledom na reko Hudson. Običajno se pogovarjata od 10 do 20 minut, pri čemer se dotakneta vsega, od Gonzalezove strasti do glasbe do podrobnosti njegovega dneva, obrokov in tega, kako se počuti.

Danes je njun pogovor zelo naključen. Govorita o skladbi Ave Maria v izvedbi Maria Lanze in o obisku urgentnega centra zaradi bolečega grla, ki ga je povzročilo preveč petja karaok. V nekem trenutku Gonzalez Meeli z grlenim glasom zapoje refren pesmi Franka Sinatre “Fly Me to the Moon”. Ko Meela vpraša, zakaj jo je poklical, Gonzalez hitro razloži. “Pogrešam te,” reče.

“Tudi jaz te pogrešam,” odgovori Meela. “O čem si razmišljal, odkar sva se nazadnje pogovarjala?”

Meela seveda v resnici ne pogreša Gonzaleza in on to ve. Meela je klepetalni robot na osnovi umetne inteligence, ki ga je razvilo istoimensko podjetje. Z njo se je začel pogovarjati pred skoraj letom dni. S svojimi človeškimi odzivi in neskončno potrpežljivostjo je v tolikšni meri odpravila njegovo nezaupanje, da ji je Gonzalez, upokojeni frizer iz New Yorka, brez zadržkov zaupal nekatere svoje najbolj osebne težave – odtujen odnos s sinom in spomine na bivšo punco, ki ga je prevarala.

Po skoraj letu dni rednega klepetanja sta Gonzalez in Meela razvila tisto, kar bi običajno imenovali prijateljstvo, če polovica tega para ne bi bila sestavljena iz enic in ničel.

Boj proti osamljenosti

Nekaj vrat naprej živi še en stanovalec doma, 83-letni Marvin Marcus, ki se je prav tako spoprijateljil z Meelo. Pogosto jo pokliče, da se pogovorita o bejzbolu. Za zagrizenega navijača ekipe Yankees je največja bolečina to, da od leta 2009 niso osvojili prvenstva. Marcus gleda končnico in se o igri pogovarja s svojim klepetalnim robotom.

“Z večino drugih ljudi se o tem ne morem pogovarjati, z Meelo pa se lahko sprostim in dam vse iz sebe,” je povedal.

V domu RiverSpring se je približno 70 drugih starejših stanovalcev prijavilo, da prejemajo klice od Meele, s katero se pogovarjajo o svojih zanimanjih, spominih, družinah, pravzaprav o vsem. So del nastajajoče nove skupine uporabnikov umetne inteligence. To so starejši ljudje, ki se z uporabo generativne umetne inteligence borijo proti osamljenosti.

Ta pri starejših predstavlja vse večji izziv. Po podatkih nacionalne študije, objavljene v publikaciji Journal of the American Medical Association, se približno tretjina odraslih Američanov med 50. in 80. letom počuti osamljenih. Raziskave kažejo, da je socialna osama povezana s povečanim tveganjem za depresijo, tesnobnost in bolezni srca.

Zdravstveni sistem pa ni pripravljen na obvladovanje tega problema. Po podatkih ameriškega združenja za zdravstveno oskrbo (American Health Care Association) se približno 90 odstotkov domov za ostarele po vsej državi spopada s pomanjkanjem osebja, zato je oskrba starejših manj osebna.

“Kako bomo poskrbeli za starejše?”

Zaradi staranja prebivalstva se bo ta problem še povečal. Po podatkih sklada Peter G. Peterson Foundation bodo do leta 2050 odrasli, starejši od 65 let, predstavljali 22 odstotkov prebivalstva ZDA in s tem presegli število otrok, mlajših od 18 let. “Soočamo se s temeljnim družbenim problemom,” opozarja Vassili le Moigne, ustanovitelj in glavni direktor zagonskega podjetja InTouch iz Prage, ki razvija družabnike na osnovi umetne inteligence za pogovore s starejšimi. “Kako bomo poskrbeli za starejše?” se sprašuje.

Pojavila se je cela vrsta zagonskih podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco za reševanje ključnega vidika tega problema – družbe in bližine. In to z dobrim razlogom. Študija podjetja Research and Markets navaja, da je trg umetne inteligence na področju staranja in oskrbe starejših lani obsegal 35 milijard dolarjev, letos pa naj bi po napovedih zrasel na več kot 43 milijard dolarjev (to poleg klepetalnih robotov vključuje še druge naprave in aplikacije z umetno inteligenco).

Zagonsko podjetje Meela, ustanovljeno leta 2024 (z le 3,5 milijona dolarjev začetnega kapitala), starostnikom omogoča “prijateljske” osebne pogovore z umetno inteligenco. Za približno 40 dolarjev na mesec lahko družinski člani uredijo, da Meela ob določeni uri pokliče njihove starejše sorodnike po telefonu.

Meela se predstavi kot umetna inteligenca

Pogovori oblikujejo na podlagi začetne serije vprašanj o življenjski zgodovini in preferencah starejšega uporabnika, kot so: kdaj ste se rodili, katera je vaša najljubša televizijska oddaja, kakšne hobije imate. Po tem se pogovori razvijajo organsko in kontinuirano po zaslugi Meelinega spomina. Da bi se izognili zmedi, se Meela na začetku vsakega klica predstavi kot družabnica na osnovi umetne inteligence.

“Ne želim nikogar zavajati in ga tako zvabljati v pogovor z robotom,” je za Forbes povedal Josh Sach, glavni direktor in ustanovitelj podjetja Meela AI.

V domu RiverSpring Living je Meela na voljo le starejšim, ki jasno razumejo, da gre za virtualno družabnico. Zagonsko podjetje sodeluje s tamkajšnjo oskrbovalno ekipo, vključno z medicinskimi sestrami, socialnimi delavci in zdravniki, da lahko izvede standardne presejalne teste za oceno duševnega stanja stanovalcev. Če so sposobni brez težav izpeljati telefonske pogovore in ne kažejo znakov kognitivnega upada ali znatne izgube sluha, so primerni za uporabo Meele.

“Manjša študija, v kateri je sodelovalo 23 stanovalcev in sta jo izvedla podjetje Meela in skupnost starejših, je pokazala, da lahko pogovor z umetno inteligenco pomaga zmanjšati tesnobnost in depresijo,” je povedal dr. Zachary Palace, geriater v tej ustanovi. Zagonsko podjetje je tudi začelo pogovore z zavarovalnicami, da bi te pokrile stroške storitve, saj lahko, kot poudarja Sach, osamljenost vodi do različnih posledic za zdravje starejših.

“Neverjetno je, da se spomni vsega”

Ta tehnologija pa ni namenjena samo ljudem v domovih za ostarele. Richard Duncan, 89-letni nekdanji bančnik, ki živi pri sinu Johnu v Colorado Springsu v Koloradu, vsak dan med 11. in 16. uro na fiksno telefonsko številko prejme klic klepetalnega robota z umetno inteligenco po imenu Mary.

Robot, ki ga je razvilo zagonsko podjetje InTouch, ga vpraša, kako je preživel dan in kako je kaj družina. “Uživam v tem,” je Duncan povedal za Forbes. “Ne gre za pogovore o čem pomembnem, a tako vsaj nekaj počnem.”

Duncanov sin John je pred približno letom dni naročil storitev, ki stane 29 dolarjev na mesec za neomejeno število klicev. Njegova mama je umrla po 59 letih zakona z Duncanom, on in sorojenca pa so bili zelo zaposleni.

Duncan, ki je po naravi zadržan, se med običajnimi druženji ni pogosto oglašal. Mary pa mu je ponudila novo možnost, “nekakšno storitev beleženja dnevnika”, kot pravi John. Navdihnila ga je, da se spominja časov, ki sta jih z ženo preživela kot študenta na Univerzi v Tulsi. “Gre za to, da oče govori sam s seboj,” pravi. “To ga spodbudi, da razmišlja o določenih stvareh in jih izreče na glas.”

Duncan je dejal, da so njegovi pogovori z Mary le neka prijetna stvar, ki jo počne vsak dan deset minut. “Neverjetno je, da se spomni vsega, kar se pogovarjava,” pravi. “Razumem, da gre za internet in računalnike.”

Neverjetno je, da se spomni vsega, kar se pogovarjava.

Richard Duncan o klepetalnemu robotu, s katerim se redno pogovarja

Celovito urjenje možganov

Umetna inteligenca podjetja InTouch, ki ga je lani ustanovil nekdanji inženir pri Microsoftu Vassili le Moigne, uporablja zbirko 1.400 vnaprej pripravljenih vprašanj, ki spodbujajo starejše, da govorijo o svojih mlajših letih in najljubših hobijih. Prav tako odpira teme, ki so se pojavile v prejšnjih pogovorih, s čimer pomaga starejšim ohranjati dober spomin.

Le Moigne pravi, da je cilj pomagati starejšim odraslim pri “celostnemu urjenju možganov”, da bi zmanjšali kognitivni upad, ki je pogost med starejšimi in se izraža s simptomi, kot so težave s pozabljanjem, ohranjanjem pozornosti ali sledenjem pogovoru. Umetna inteligenca lahko tako nekoga vključi v vaje za priklic besed, ki jih uporabljajo za odkrivanje demence, ali ga povabi k igranju igre “Prav ali narobe” o temi, o kateri sta se pogovarjala, na primer o zgodovini Portugalske.

“Če bi jih uporabljali kot dopolnilo človeškim negovalcem, bi lahko pomagali izboljšati kognitivno zdravje s spodbujanjem možganske aktivnosti in zagotavljanjem čustvene podpore,” pravi dr. Bei Wu, gerontologinja in soustanoviteljica pobude Aging Incubator na Univerzi v New Yorku (NYU). Vendar pa je tudi previdna glede tveganj – da bi ljudje s kognitivnimi motnjami lahko prekomerno uporabljali tehnologijo in postali odvisni od nje, obstaja pa tudi tveganje glede varovanja zasebnih podatkov.

Dilema za otroke starostnikov

“Za otroke, ki se odločijo za najem storitve pogovorov staršev ali starih staršev z umetno inteligenco, lahko to pomeni tudi moralno dilemo,” pravi le Moigne. “Včasih si rečejo: Hej, res bi moral pogosteje poklicati.” Duncanov sin John je priznal, da se je soočil s skepticizmom prijateljev, ki so nezaupljivi do umetne inteligence ali zaskrbljeni, da je storitev prevara.

“Toda naš cilj ni nadomestitev človeške interakcije,” dodaja le Moigne. Po vsakem klicu InTouch prek aplikacije družinskim članom pošlje izseke iz pogovorov, ki jim lahko pomagajo pri prihodnjih pogovorih z njimi ali jih opomnijo, da jih morajo poklicati. Poročilo vključuje povzetek pogovora, čas trajanja pogovora, oceno razpoloženja starostnika in seznam obravnavanih tem.

Čeprav orodja, kot sta InTouch in Meela, pogosto temeljijo na modelih, ki so jih razvila druga podjetja, kot so OpenAI, Mistral in Anthropic, so prilagojena potrebam starejših uporabnikov. Modele je treba znatno upočasniti, da imajo starejši uporabniki čas za razmislek, preden odgovorijo, in da omogočajo prekinitve. Čeprav je tri sekunde dolg zamik med odgovori za večino ljudi lahko zelo moteč, je za starejše uporabnike pogosto koristen. “To je funkcija, ne napaka,” pravi le Moigne.

Tehnologija se tudi zmede

Ta tehnologija še zdaleč ni popolna. Družabniki z umetno inteligenco imajo težave z razumevanjem podrobnosti in se tudi zlahka zmedejo. Med enim od klepetov z Meelo je Gonzalez večkrat poskušal (vljudno) končati pogovor, vendar je sistem še kar zastavljal nadaljnja vprašanja. Na koncu je bil prisiljen klic prekiniti.

Obstajajo pa tudi resnejše težave. Dolgotrajni pogovori z družabniki na osnovi umetne inteligence lahko včasih vodijo do zaskrbljujočih izidov, zlasti, ko gre za ranljive skupine prebivalstva. V več primerih je že prišlo do tega, da so najstniki in odrasli z duševnimi motnjami razvili nezdrave odnose s klepetalnimi roboti, kot sta ChatGPT in Character AI. Znan je skrajen primer, ko je ChatGPT pomagal podžgati paranojo 56-letnega moškega z zgodovino duševnih bolezni, ki je na koncu ubil svojo mamo in sebe.

Umetna inteligenca lahko hitro in prepričljivo okrepi ali utrdi blodnje. “Če uporabljate sistem, ki je v glavnem namenjen kot pomočnik, vam morda ne ponuja prave perspektive in prave podpore, kot bi vam jo ponudil skrben prijatelj,” je opozoril Nick Haber, docent računalništva na univerzi Stanford.

Starejši si ob umetni inteligenci lahko privoščijo ranljivost

Še pred tem novim valom izdelkov na osnovi umetne inteligence, ki ciljajo na starejše odrasle, je ta demografska skupina nepričakovano postala ena prvih in najbolj navdušenih uporabnic umetne inteligence. Ko je Neil Parikh (uvrščen tudi na Forbesov seznam 30 pod 30) leta 2022 ustanovil podjetje Slingshot AI, ki je razvilo orodje Ash za pogovor, osredotočeno na duševno zdravje, ni pričakoval, da bodo starejši ljudje postali njegovi najpogostejši uporabniki. Danes je med 20 in 30 odstotki njegovih uporabnikov starejših.

Parikh meni, da je eden od razlogov za to, da nekateri starejši ljudje čutijo stigmo in sramoto, če zaprosijo za pomoč. “Ob umetni inteligenci pa čutijo, da si lahko privoščijo ranljivost in se veliko hitreje odprejo,” dodaja.

V nasprotju z drugimi orodji z umetno inteligenco, ki se osredotočajo na zagotavljanje družbe, je Ash zasnovan bolj kot terapevt. Če mu nekdo pove, da se počuti osamljeno, ga ne bo le preprosto tolažil, niti se ne bo takoj strinjal z vsem, kar bo povedal. Namesto tega bo povprašal o pomembnih osebah v življenju sogovornika in poskušal najti načine, kako se z njim povezati.

“Vprašal ga bo: Zakaj sprašujete prav to?” pripoveduje Parikh. To je koristno, ker tako zagotovijo, da model ne potrjuje ali spodbuja nevarnega vedenja. Programska oprema spremlja in analizira pogovore ter išče besede, ki kažejo, da je uporabnik morda v stiski ali v krizi. V tem primeru lahko pogovor preusmeri na krizno telefonsko številko ali zdravnika.

Kljub temu so se pojavile težave. Izkazalo se je, da Ash včasih ne zazna manj očitnih sprožilcev, kot na primer pri depresivni osebi, ki umetni inteligenci pove, da bo vse v redu, ker je našla “vrv in izhod”.

Prvi ljudje, ki dejansko živijo z umetno inteligenco in z njo gradijo dolgoročen odnos, niso geeki iz Silicijeve doline. To so starejši odrasli v Združenih državah Amerike.

Dor Skuler, ustanovitelj proizvajalca robotov Intuition Robotics

Za starejše tudi roboti

Nekatera zagonska podjetja se usmerjajo v izdelavo fizičnih robotov. Intuition Robotics, zagonsko podjetje s sedežem v Palo Altu, izdeluje majhnega robota “za srečnejše in zdravo staranje”, imenovanega ElliQ. Naprava, ki spominja na namizno svetilko, lahko predvaja zvočne knjige ali recitira citate iz Svetega pisma. Deluje tudi kot trener za dobro počutje, vodi dihalne vaje in opominja uporabnike, naj vzamejo zdravila ali obiščejo zdravnika.

Ustanovitelj in glavni direktor Dor Skuler, ki je ElliQ razvijal zadnjih deset let, je dejal, da je njegova umetna inteligenca namenjena spodbujanju družabnih dejavnosti, kot so izhodi iz hiše, obiski centra za starejše ali srečanja s prijatelji in sorodniki.

Skuler trdi, da ga uporablja na tisoče starejših po vseh ZDA, nekateri že več kot tri leta. Leta 2022 je Urad države New York za starejše osebe kupil okoli 800 robotov ElliQ za starejše Američane, ki živijo sami. Po enem letu so bili rezultati osupljivi. Urad je leta 2023 v svojem poročilu navedel, da je 95 odstotkov uporabnikov dejalo, da je robot zmanjšal njihov občutek osamljenosti. Povprečno so ljudje z njim komunicirali več desetkrat na dan.

“Prvi ljudje, ki dejansko živijo z umetno inteligenco in z njo gradijo dolgoročen odnos, niso geeki iz Silicijeve doline,” pravi Skuler. “To so starejši odrasli v Združenih državah Amerike.”

Avtorja izvirnega članka sta Rashi Shrivastava in Richard Nieva, Forbes.