Umar: pozitivni premiki v izvoznem sektorju, krepi se industrija

V slovenskem izvoznem sektorju je po ugotovitvah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v zadnjih mesecih opaziti nekatere pozitivne premike. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od sredine leta krepi, enako je v tretjem četrtletju veljalo za aktivnosti v gradbeništvu, rast potrošnje gospodinjstev pa se je umirila, poroča STA.

Skupna naročila v predelovalnih dejavnostih so tudi septembra ostala na nizki ravni, pričakovanja glede proizvodnje pa so se nekoliko izboljšala, je Umar zapisal v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo.

Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra izboljšalo tretji mesec zapored, boljše je bilo tudi glede na enako obdobje lani. K temu je prispevalo izboljšanje zaupanja v vseh dejavnostih z izjemo storitvenih, izboljšalo se je tudi zaupanje med potrošniki, je zapisal Umar.

Po znižanju v prvem četrtletju se je gradbena aktivnost v nadaljevanju leta okrepila in bila tudi avgusta precej višja kot pred letom. Skupni realni prihodek tržnih storitev pa se je po upadu v drugem četrtletju julija še zmanjšal. V prvih sedmih mesecih je bil večji kot pred letom le v prometu in skladiščenju ter strokovno-tehničnih dejavnostih. Tudi prihodek v trgovini je bil v tej primerjavi večji.

Rast plač se umirja

Število delovno aktivnih oseb se je po upadu konec lanskega leta do avgusta letos ohranjalo na podobni ravni, število brezposelnih pa se je ob povečanem prilivu državljanov s statusom začasne zaščite septembra tretji mesec zapored povečalo.

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila julija nekoliko nižja kot v predhodnih mesecih. V javnem sektorju se je namreč po visoki rasti zaradi uveljavitve plačne reforme v začetku leta v zadnjih dveh mesecih umirila, v zasebnem pa je ostala podobna.

Gospodinjstva so v začetku tretjega četrtletja občutno več kot pred letom trošila za nakupe novih osebnih avtomobilov, večja sta bila tudi prihodek v trgovini na drobno z neživili in trošenje za turistične storitve v tujini. Manj kot lani so gospodinjstva porabila za živila in pijačo, manj je bilo tudi prenočitev domačih državljanov v Sloveniji.

K večji potrošnji trajnih dobrin in tudi prometu na nepremičninskem trgu v zadnjih mesecih je po ugotovitvah Umarja prispevala tudi kreditna dejavnost. Rast stanovanjskih posojil se postopno krepi, rast potrošniških pa kljub umirjanju ostaja visoka, je zapisal.

Na inflacijo najbolj vpliva dražja hrana

Medletna inflacija se je septembra nekoliko zmanjšala, predvsem zaradi nižje rasti cen obleke in obutve. Največ so k njej še naprej prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač.

Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev so se avgusta mesečno nekoliko povišale, medletna rast pa se je zaradi višje osnove še nekoliko upočasnila. Najhitreje so rasle cene blaga za široko porabo, tudi rast cen v proizvodnji živil se je okrepila.

Umar ob tem opaža, da je relativno višja rast cen slovenskih proizvajalcev skupaj z apreciacijo evra vplivala tudi na cenovno konkurenčnost. Ta se je v tretjem četrtletju nadalje poslabšala.

Ob bolj umirjeni rasti prihodkov in okrepljeni rasti odhodkov za plače in investicije se je javnofinančni primanjkljaj letos pričakovano povečal. Do konca leta na Umarju pričakujejo povečanje primanjkljaja, kar je bilo tudi načrtovano. Pričakujejo sicer, da se bo rast prihodkov do konca leta okrepila zaradi prejetih sredstev iz naslova načrta za okrevanje in odpornost ter prejetih dobičkov družb v lasti države, hkrati pa bo okrepljena tudi investicijska poraba, še piše STA.