Net metering: za dobavitelje elektrike 21 milijonov evrov letno

Država bo za nadomestilo dobaviteljem električne energije, ki to dobavljajo gospodinjskim odjemalcem s sončno elektrarno, vključenim v shemo net metering, do leta 2030 predvidoma namenila 21 milijonov evrov letno, so za STA povedali na pristojnem ministrstvu. Toliko naj bi namreč znašal letni strošek za 60.000 odjemalcev, poroča STA.

Predlog novega zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), ki ga je vlada minuli petek poslala v DZ, predvideva, da bodo omenjeni dobavitelji do nadomestila upravičeni za obdobje od 1. marca 2025 do 31. decembra 2030.

Strošek bi po navedbah ministrstva za letos, ko bi veljal od 1. marca, znašal 16 milijonov evrov, nato pa do leta 2030 21 milijonov evrov letno.

V primeru, da člen, ki določa to nadomestilo, ne bi bil sprejet, na ministrstvu pričakujejo, da bodo dobavitelji ali uvedli dodatna plačila za odjemalce v režimu letnega neto merjenja (net metering), s katerimi bi si povrnili stroške, ki jih ministrstvo ocenjuje na okrog 21 milijonov evrov letno, ali odpovedali vse pogodbe v režimu letnega netiranja meritev.

Brez nadomestila bi tožili odjemalci in dobavitelji

“V obeh primerih lahko pričakujemo množično tožbo odjemalcev v režimu netiranja meritev, ki so ob odločitvi za investicijo predvidevali, da bo njihov letni prihranek trajal do izteka življenjske dobe nameščenih naprav, to je lahko tudi do 25 let. Če predpostavimo letni strošek na povprečnega odjemalca v režimu letnih neto meritev okrog 350 evrov (stanje v letu 2024) in tožbo 60.000 odjemalcev, to znese 21 milijonov evrov na leto. Če je obdobje oškodovanja določeno za pet let, je celotni strošek za državni proračun 105 milijonov evrov, za desetletno obdobje pa 210 milijonov evrov,” so povedali na ministrstvu.

Če bi z zakonom zgolj dobaviteljem prepovedali zaračunavanje stroškov, ki izhajajo iz dobave odjemalcem v režimu neto meritev, in jim hkrati prepovedali odpoved pogodb, ne bi pa zagotovili mehanizma izplačevanja nadomestil, bi državo tožili dobavitelji, menijo na ministrstvu. “In strošek za proračun bi bil podoben, okrog 21 milijonov evrov letno,” ocenjujejo.

Predlog zakona poleg izplačila nadomestila predvideva, da dobavitelji teh stroškov – ki nastajajo zaradi vedno večje razlike v cenah energije v omrežje oddane in iz omrežja prevzete električne energije odjemalcev, vključenih v shemo net metering – ne bi smeli prenesti na te odjemalce in da ne bi smeli odkloniti sklenitve pogodbe o samooskrbi z novimi odjemalci, ki so upravičeni do samooskrbe z letnim netiranjem.

Nadomestilo bi država glede na predlog izplačala iz sredstev, zbranih s prispevkom za spodbujanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Teh je po navedbah ministrstva nekaj več kot 100 milijonov evrov letno.

Člen najprej črtali, zdaj ga znova vračajo

Ministrstvo je po tistem, ko so dobavitelji opozorili na naraščanje stroškov z dobavo energije odjemalcem v sistemu net metering, nadomestilo predvidelo že v osnutku novega zakona, ki je bil februarja letos v javni obravnavi, nato je bil “na podlagi prejetih komentarjev”, kot pravijo, po javni obravnavi ta člen črtan, sedaj pa so ga znova uvrstili v zakon.

Po vmesnem črtanju člena je dobavitelj SunContract zaradi spremembe pravil, po kateri morajo stroške razlike v cenah kriti dobavitelji, vložil tožbo proti državi in napovedal, da bo do 1. novembra ukinil storitev net meteringa.

V SunContractu so v ponedeljek v odzivu na predlagani zakon izrazili dvom, da bo rešitev nadomestila vse stroške, ki so jih dobavitelji utrpeli zaradi sistema netiranja, ter ocenili, da je podpora predlogu v DZ nekaj mesecev pred volitvami vprašljiva.

Stroški vseh dobaviteljev za zagotavljanje električne energije za stranke v shemi net metering so po navedbah SunContracta lani znašali 21 milijonov evrov, letos naj bi med 35 in 40 milijonov evrov, v letu 2026 pa naj bi se približali 60 milijonom evrov, še piše STA.