Lov za redkimi zemljami: “Celotno avtoindustrijo lahko zaprejo v dveh mesecih”

Proizvajalci avtomobilov po svetu so se pred prihajajočimi kitajskimi omejitvami izvoza podali v lov za redkimi zemljami. Nekateri vodilni kadri v industriji so zaskrbljeni, da bi kitajske omejitve, ki stopijo v veljavo 8. novembra, lahko povzročile pomanjkanje delov in zaprtje tovarn, poroča Reuters.

Magneti iz redkih zemelj poganjajo motorje v avtomobilskih delih, kot so stranska ogledala, zvočniki, oljne črpalke, brisalci vetrobranskega stekla ter senzorji puščanja goriva in zaviranja. Še večjo vlogo igrajo v električnih vozilih.

V prvi polovici leta je že prišlo do podobnih skrbi, ko je Kitajska zaradi carin ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedla izvozne omejitve teh elementov, kar je za kratek čas tudi ustavilo proizvodne linije pri nekaterih podjetjih v avtomobilski panogi, druga so izčrpala svoje zaloge. Peking je sedaj, ob novem zaostrovanju trgovinskih odnosov z ZDA, še razširil nabor redkih zemelj, za katere morajo domači izvozniki pridobiti dovoljenja.

Svetovalno podjetje AlixPartners ocenjuje, da Kitajska nadzoruje do 70 odstotkov svetovnega rudarjenja redkih zemelj, 85 odstotkov predelovalnih zmogljivosti in približno 90 odstotkov proizvodnje zlitin in magnetov iz te skupine 17 elementov.

Novi kitajski seznam za nadzor izvoza vključuje elemente, kot so iterbij, holmij in evropij, ki se uporabljajo tudi pri izdelavi avtomobilov.

Napete razmere

“Razmere so zelo napete,” je za Reuters dejala Nadine Rajner, izvršna direktorica nemškega dobavitelja kovinskega prahu NMD. Podjetja skušajo redke zemlje dobiti iz držav, ki niso Kitajska, a to ni lahko.

Rajner je dejala, da je v državah, kot je Švedska, sicer na voljo veliko redkih zemelj, vendar nimajo rudnikov ali predelovalnih zmogljivosti, da bi jih lahko uporabili. V primeru skupine elementov tako imenovanih težkih redkih zemelj Kitajska nadzoruje 99,8 odstotka svetovnih predelovalnih zmogljivosti, zaradi česar so alternativni viri zanemarljivi.

“Zaloge so bolj ali manj razprodane in omejene,” je še dejala.

Redke zemlje je mogoče reciklirati iz starih avtomobilov, vendar je ta industrija še v povojih. Podjetje Neutral, ki ga podpira proizvajalec avtomobilov Renault, trenutno reciklira redke zemlje iz 400 tisoč avtomobilov na leto v Franciji in ima pogodbe s 15 blagovnimi znamkami v Evropi. Vendar izziv ostaja povečanje zmogljivosti teh dejavnosti, je dejal izvršni direktor Neutrala Jean-Philippe Bahuaud.

Celotno industrijo lahko ustavijo v dveh mesecih

Tudi če lahko kitajski dobavitelji izpolnijo nova naročila pred uvedbo omejitev, lahko pot po morju v Evropo traja 45 dni, grožnja ozkih grl zaradi redkih zemelj pa je le ena od težav, s katerimi se sooča avtomobilska industrija. Kitajska je uvedla tudi izvozne omejitve za litij-ionske baterije in materiale za baterije, kar je sprožilo zaskrbljenost glede dobave različnih delov za električna vozila.

Prejšnji teden je spor glede intelektualne lastnine med Kitajsko in Nizozemsko, v katerega je bil vpleten malo znani nizozemski proizvajalec čipov Nexperia, sprožil nove skrbi glede zaprtij tovarn, ker podjetje dobavlja veliko čipov za avtomobilske dele in komponente. Avtomobilski proizvajalci v Evropi se soočajo tudi z izzivom ameriških carin, toda najtrši izziv ostaja kitajska prevlada nad redkimi zemljami.

“Lahko nas zaprejo v dveh mesecih, celotno avtomobilsko industrijo,“ je za Reuters dejal Ryan Grimm, podpredsednik za razvoj dobaviteljev za Severno Ameriko pri Toyoti.

Bruno Gahery iz nemškega dobavitelja avtodelov Bosch, ki vodi regijo Francije, Beneluksa, zahodne in južne Evrope, pa pričakuje, da bo avtomobilska industrija pred rokom naročila presežne zaloge redkih zemelj.

Pri Hyundaiju pravijo, da so v začetku leta ustvarili zalogo redkih zemelj, a je ta v večini že izčrpana.

Nekateri kitajski izvozniki redkih zemelj so takoj po objavi novih izvoznih omejitev 9. oktobra prejeli naval naročil od tujih strank, so za Reuters povedali trije viri iz industrije.

Zmanjšanje odvisnosti

Proizvajalci avtomobilov sprejemajo različne ukrepe za zmanjšanje svoje odvisnosti. Nekateri razvijajo motorje za električna vozila z nizko ali ničelno vsebnostjo redkih zemelj, med njimi General Motors, BMW in Renault.

Potekajo tudi prizadevanja za razvoj novih rudnikov redkih zemelj in predelovalnih obratov zunaj Kitajske, a so ti napori še daleč od proizvodnje, poleg tega lahko Peking te alternative spodkoplje z ohranjanjem nižjih cen, pravijo strokovnjaki iz industrije.

Andy Leyland, soustanovitelj podjetja SC Insights, specializiranega za dobavne verige, je za Reuters dejal, da se je Peking osredotočil na to, da bi druge premagal s cenami, in da bo to počel še naprej.

Evropska avtomobilska podjetja čakajo tudi na magnete iz redkih zemelj iz estonske tovarne magnetov, ki jo je v začetku oktobra ob sofinanciranju EU zagnal kanadski rudar redkih zemelj Neo Performance Materials. MVečjo količino proizvodnje si je med drugim zagotovil Bosch, prve pošiljke magnetov iz tovarne pa se pričakuje v začetku naslednjega leta. V prvi fazi bi morala tovarna zagotoviti do 15 odstotkov evropskega letnega povpraševanja.

Trump je medtem sklenil dogovor o dobavi redkih zemelj z Avstralijo, s katero bosta vlagala v razvoj rudnikov in predelovalnih obratov v rudarski velesili. “Čez približno eno leto bomo imeli toliko kritičnih mineralov in redkih zemelj, da ne boste vedeli, kaj bi z njimi,” je dejal Trump ob obisku avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja v Beli hiši.