Fiskalni svet: Plačna reforma dražja od ocen, božičnica tveganje

Fiskalni svet je objavil oceno proračunskih dokumentov za leti 2026 in 2027. Analiza kaže, da se fiskalna politika oddaljuje od poti srednjeročne konsolidacije, začrtane v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu 2025–2028. “Kljub zavezi Slovenije k postopni konsolidaciji se je stanje javnih financ poslabšalo že v letu 2025,” so zapisali v sporočilu za javnost.

Primanjkljaj državnega proračuna naj bi letos znašal 1,9 milijarde evrov, potem ko je bil lani pri 0,8 milijarde evrov. Načrtovano ohranjanje visokega primanjkljaja v letih 2026 in 2027, ko naj bi znašal okoli 2,1 milijarde evrov, pa kaže odsotnost ukrepov za konsolidacijo, pravijo v fiskalnem svetu.

Primanjkljaj sektorja država naj bi se tako po projekciji fiskalnega sveta nadalje povečal na raven okoli 2,5 odstotka BDP v letu 2028, predvsem zaradi rasti tekoče porabe, povezane s spremembo plačnega sistema v javnem sektorju. “Uresničitev takšnih gibanj bi pomenila odstopanje od fiskalnega pravila in bi povečala tveganja za vzdržnost javnih financ,” navajajo v fiskalnem svetu.

To zahteva ukrepanje, ki bo naslovilo javnofinančna tveganja in zagotovilo javnofinančno vzdržnost. “Proračunski dokumenti takšnih ukrepov ne vsebujejo, brez pravočasnega ukrepanja pa bo v prihodnjih letih potrebna strožja prilagoditev,” opozarjajo.

Učinek plačne reforme dvakrat večji od ocen

Fiskalni svet tudi v prihodnjih dveh letih pričakuje le skromno rast prihodkov (brez interventnih ukrepov). Rast porabe (brez interventnih ukrepov) naj bi se v prihodnjih dveh letih upočasnila, vendar obstajajo tveganja za višjo rast tekoče porabe. Ta naj bi se v povprečju prihodnjih dveh let povečala za okoli pet odstotkov na leto, kar bi bila precej nižja rast kot letos.

K povečanju primanjkljaja v prihodnjih letih bo, kot rečeno, najbolj občutno prispevala sprememba plačnega sistema v javnem sektorju. Učinek plačne reforme bo po zadnjih projekcijah okoli dvakrat višji od ocen, narejenih na osnovi napovedi gibanja plač UMAR pred uvedbo novega sistema jeseni lani, navaja fiskalni svet.

Večji primanjkljaj bo poleg tega tudi posledica povečanja deleža izdatkov za socialna nadomestila v BDP, zlasti zaradi demografskih sprememb. Višji bodo namreč izdatki za pokojnine, tudi zaradi učinka pokojninske reforme, ki naj bi v začetnem obdobju veljavnosti povečala primanjkljaj.

Projekcija fiskalnega sveta ne vključuje napovedane uvedbe obvezne božičnice za vse zaposlene, ki pomeni dodatno javnofinančno tveganje. Božičnica v predlagani višini bi po njihovi oceni primanjkljaj povečala še za okoli 0,3 odstotka BDP na leto.

Negotovost pri obrambnih izdatkih

Za obdobje 2025–2028 je v veljavi nacionalna odstopna klavzula za obrambne izdatke. “Proračunski dokumenti ne zagotavljajo jasne ločitve teh izdatkov in predvsem ne opredeljujejo, kako bo začetno dodatno zadolževanje za ta namen po izteku klavzule nadomeščeno z drugimi viri,” navaja fiskalni svet.

Rast neto izdatkov v obeh proračunskih letih 2026 in 2027 bo po njihovih projekcijah, tudi ob izločitvi povišanih izdatkov za obrambo, presegala začrtane meje, kar bo zlasti posledica hitre rasti tekoče porabe. Hkrati projekcije nakazujejo, da bo rast neto izdatkov v obdobju srednjeročnega fiskalnega načrta 2025-2028 skupaj presegala začrtano. “Takšna gibanja bi odstopala od določil zakona o fiskalnem pravilu,” pravijo.

Raven javnih naložb naj bi medtem ostala razmeroma visoka, nad pet odstotkov BDP. Prihodnje leto naj bi predvidoma poskočile zaradi zaključevanja načrta za okrevanje in odpornost, ocenjujejo.

Nujna omejitev tekoče porabe

Projekcije fiskalnega sveta tako kažejo, da zaveze iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta 2025–2028 ne bodo izpolnjene. Že ob lanski oceni proračunskih dokumentov so opozorili, da projekcija znižanja primanjkljaja v 2026 glede na 2025 ni bila skladna s scenarijem nespremenjenih politik. “Priprava proračunskih dokumentov za dve leti naprej tako ne odraža ustreznega srednjeročnega načrtovanja, temveč predvsem formalno izpolnjevanje obveznosti,” pravijo.

Opozarjajo, da je za vzdržnost javnih financ nujna uskladitev proračunske politike z načrtom. Predvsem je treba omejiti rast tekoče porabe in zagotoviti, da bo odstopanje od pravil le začasno ter da bo poraba pregledna in učinkovita. “Le pravočasno in postopno prilagajanje bo zagotovilo gospodarsko in javnofinančno stabilnost ter zaupanje v vzdržnost slovenskih javnih financ,” pravijo.

Čeprav Slovenija trenutno ohranja zaupanje investitorjev in ugoden dostop do financiranja ter visoke likvidnostne rezerve, takšen položaj ni samoumeven in trajen, še opozarja fiskalni svet. Izkušnje namreč kažejo, da se lahko ob izgubi verodostojnosti fiskalne politike bonitetne ocene in odnos finančnih trgov hitro poslabšajo.

Vlada: Načrti so v mejah dopustnega

Vlada je oceno fiskalnega sveta že preučila. V izjavi za javnost so poudarili, da je načrtovana fiskalna politika v mejah dopustnih odstopanj od fiskalne poti, ki je predvidena v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Republike Slovenije 2025-2028. “Vladne javnofinančne projekcije za sektor država kažejo, da bodo zaveze iz Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025-2028 izpolnjene,” zatrjujejo.

Glede napovedane božičnice in morebitnih dodatnih transferjev v zdravstvo in socialno varnost, ki jih fiskalni svet ocenjuje kot javnofinančno tveganje, vlada pojasnjuje, da so med izvrševanjem državnega proračuna na razpolago tudi ukrepi za uravnoteženje proračuna. “Vlada se zaveda tveganj, zato spremlja aktualna dogajanja in po potrebi sprejema ukrepe,” so še zapisali.

Odbor DZ za finance je danes kot zadnje od delovnih teles obravnaval predlog državnega proračuna za leto 2027. Ta predvideva 2,1 milijarde evrov primanjkljaja, njegovo zniževanje pa je finančni minister Klemen Boštjančič navedel kot eno ključnih nalog. Odbor je zavrnil vse predloge za prerazporeditev sredstev, je poročala STA.

Predlog sprememb proračuna za leto 2026 je prav tako v obravnavi v DZ, z njim so se preostala delovna telesa DZ že seznanila, člani odbora za finance pa ga bodo obravnavali pozneje.