Minister Boštjančič: ZDA ne skrivajo, da želijo spreti Evropo
Finančni minister Klemen Boštjančič, ki se skupaj z namestnikom guvernerja Banke Slovenije Primožem Dolencem udeležuje letnih zasedanj Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Washingtonu, je v izjavi za slovenske dopisnike dejal, da se je svet sedaj že nekako sprijaznil s spremembami ameriške politike.
Carinska politika predsednika Donalda Trumpa je v ospredju razprav ministrov in guvernerjev na zasedanju Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Washingtonu, pri čemer je direktorica IMF Kristalina Georgieva v zadnjih dneh večkrat poudarila, da prave posledice višjih carin verjetno še niso prišle povsem do izraza, poroča STA.
Je pa izrazila zadovoljstvo, da se t. i. carinske vojne trenutno gredo le tri države – ZDA, Kitajska in Kanada, preostali svet pa ostaja zadržan. Trgovinske napetosti so sicer pripeljale do znižanja ocen letošnje gospodarske rasti po svetu in tudi v Sloveniji.
“Na zasedanjih je izpostavljena negotovost v svetovnem gospodarstvu, ki izhaja iz različnih dejavnikov. Še vedno so v ospredju geopolitične napetosti in omejitve v mednarodni trgovini, ki izhajajo iz ukrepov ameriške vlade. Vse skupaj potem vpliva na gospodarsko aktivnost, ki se je v zadnjih mesecih nekoliko upočasnila,” je dejal namestnik Banke Slovenije Primož Dolenc.
V ločeni izjavi je sporočil, da so se v območju evra, kjer prihaja to povečanih političnih negotovosti, v zadnjih mesecih gospodarske razmere oblikovale tudi pod vplivom carinskega dogovora z ZDA, še navaja STA. Ob okrepljeni ekonomski negotovosti IMF tako v najnovejših napovedih pričakuje nadaljevanje upočasnjene svetovne gospodarske rasti, pri čemer pa pričakovanj glede na zadnje napovedi ni spremenil.
IMF je v torkovem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih oceno letošnje slovenske gospodarske rasti z aprilskih 1,8 na 1,1 odstotka, za leto 2026 pa jo je znižal za 0,1 odstotne točke na 2,3 odstotka.
“Mi smo junija napovedali, da bo letošnja gospodarska rast 1,3-odstotna, kar pomeni, da smo blizu,” je dejal Dolenc in pojasnil, da je bila njihova ocena podana, ko še ni bilo povsem jasno, kakšni bodo dogovori glede mednarodne trgovine ZDA. Dodal je, da je sedaj glede carin večja gotovost in bodo v centralni banki to upoštevali pri decembrskih napovedih.
Boštjančič: Popravek navzdol pričakovan
Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da je bil popravek navzdol pričakovan in logična posledica trgovinskih napetosti. “Ti popravki so bili narejeni praktično za vse evropske države, vendar tudi IMF ocenjuje, da bo prihodnje leto boljše. To ni posledica notranjih dogajanj v Sloveniji, ampak mednarodnih dogajanj,” je po poročanju STA dejal minister.
Poudaril je, da IMF zelo dobro pozna razmere v Sloveniji in pozitivno ocenjuje fiskalno politiko in reforme, tako plačno kot pokojninsko. “Smo ena redkih držav, ki reforme izvaja v tem zapletenem mednarodnem in domačem položaju. Zelo pozitivno gledajo na dogajanje v Sloveniji in nas spodbujajo, naj s tem nadaljujemo,” je med drugim dejal minister.
Ocenil je, da največji izziv svetovnemu gospodarstvu ostajajo spremembe v ameriški trgovinski politiki, čeprav se je svet z njimi nekako sprijaznil in se nanje prilagaja. Ameriški predsednik Donald Trump razlaga, da imajo te spremembe pozitivne posledice v ZDA, vendar številni analitiki iz sveta menijo, da temu ni tako, je menil minister.
“Politiki bodo vedno rekli, da je vse super, vendar sem zadovoljen, da se preostali del sveta ne ukvarja več samo z ZDA, ampak se zaveda, da je potrebno sodelovanje in iskanje priložnosti tudi drugje,” je dejal.
Na vprašanje, kakšne posledice ima ameriška politika za Slovenijo, je minister odgovoril, da želi Slovenija enotnost na ravni EU. “Smo absolutno proti bilateralnim dogovorom z ZDA, ki jih skušajo doseči posamezne države, in tudi ZDA ne skrivajo, da želijo na neki način spreti Evropo,” je po pisanju STA dejal Boštjančič.
Zaradi Trumpove nepredvidljivosti si Boštjančič ne upa napovedati, kaj se bo dogajalo v naslednjih tednih ali mesecih, vendar se mu zdi pomembno, da je bil evropski odziv doslej premišljen, in si želi, da bi bil čim bolj enoten. “Če smo enotni, smo močnejši, pa ne le glede ZDA, ampak tudi Kitajske in drugih centrov moči. Verjamem, da bi se morala Evropa bolj usmeriti tudi na druge trge,” je dejal.
Minister in namestnik guvernerja sta imela v tednu dni več srečanj s predstavniki banke in sklada ter sodelovala na sestankih tako imenovanih konstituenc, to je delovnih sestankih članic IMF in Svetovne banke v manjšem obsegu, navaja STA.
Zasedanja IMF in Svetovne banke se zaključujejo danes s plenarnim zasedanjem mednarodnih finančnih ustanov, smernice za naprej pa bosta poskusila podati tudi najpomembnejša organa – Skupni razvojni odbor sklada in banke ter Mednarodni denarni in finančni odbor IMF (IMFC).
