Znova raste prodaja stanovanj. Kaj jo poganja in kakšne so cene?

Slovenski nepremičninski trg se po treh letih zmanjševanja števila prodaj letos znova prebuja. Potem ko je število prodaj najnižjo raven doseglo v lanskem tretjem četrtletju, ko je bilo prodanih 1.790 stanovanjskih nepremičnin, se je aktivnost okrepila. V prvih dveh četrtletjih letos je bilo prodanih za slabo četrtino več nepremičnin kot v istem obdobju lani, kažejo podatki statističnega urada (Surs). Vrednostno je bilo v drugem četrtletju prodanih za 510 milijonov evrov nepremičnin, kar je za petino več kot četrtletje pred tem.

Znova so rasle tudi cene nepremičnin. Banka Slovenije je v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti zapisala, da je bila rast cen stanovanjskih nepremičnin ob povečani prodaji v prvi polovici leta bolj zmerna. Cene so bile v prvem četrtletju medletno višje za 3,2 odstotka, v drugem četrtletju pa za 5,5 odstotka.

Rast poganjajo nižje obrestne mere

Stanovanjske nepremičnine so se sicer na ravni EU podražile še bolj kot v Sloveniji. Zadnji podatki so na voljo za letošnje prvo četrtletje, ko je bila medletna rast v EU 5,7-odstotna, v Sloveniji pa 3,2-odstotna. Banka Slovenije dodaja, da se je precenjenost nepremičnin pri nas nekoliko zmanjšala, ob tem pa so zmanjšali tendenco tveganja za finančno stabilnost iz naraščajoče v stabilno.

“V primerjavi z letom 2008 so bile v drugem četrtletju leta 2025 cene stanovanjskih nepremičnin nominalno višje za več kot polovico, realno pa za 12,6 odstotka,” so zapisali v Banki Slovenije. Kot glavni razlog za rast povpraševanja izpostavljajo nižje obrestne mere.

Rast stanovanjskih posojil je bila pri nas med najvišjimi v EU. Kot smo ugotavljali v pregledu ponudb stanovanjskih posojil, je šest od devetih bank znižalo obrestne mere in pocenilo zadolževanje.

Trg se je stabiliziral, a tveganja so še vedno tu

Dodajajo, da se je nepremičninski trg stabiliziral, vendar so še vedno prisotna dolgoročna tveganja. To sta dostopnost in omejena ponudba stanovanjskih nepremičnin – povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah še vedno presega ponudbo.

“Gradnjo novih stanovanjskih nepremičnin otežujejo visoki gradbeni stroški in pomanjkanje delavcev, hkrati pa na trgu primanjkuje ustreznih zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb,” so zapisali.

Letos spet manj gradbenih dovoljenj

V Banki Slovenije poudarjajo, da se bo neravnovesje na nepremičninskem trgu nadaljevalo tudi v prihodnje, saj se v zadnjih dveh letih vse manj gradi. Lani se je začela gradnja 4.597 stanovanj, kar je najmanj po letu 2021. Vseeno je bilo lani končanih največ stanovanj v zadnjih petih letih (5.165), vendar na račun začetih gradenj v predhodnih letih, dodajajo na Banki Slovenije.

Tudi obeti za letos niso dobri. V prvih šestih mesecih je bilo v medletni primerjavi izdanih za desetino manj gradbenih dovoljenj, če upoštevamo podatke do septembra, pa je število gradbenih dovoljenj na medletni primerjavi upadlo za 16 odstotkov. Ob tem številni iz gradbeništva opozarjajo tudi na dolge postopke pri pridobivanju dovoljenj. “Postopki izdaje gradbenih dovoljenj so zahtevni, nepredvidljivi in brez jasnih časovnic,” je za Forbes Slovenija pred tedni dejal direktor Marlesa Tadej Gosak, enega največjih ponudnikov montažnih hiš pri nas.

Primanjkuje tudi ustreznih zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb, kar se kaže v vse manjši prodaji zemljišč v zadnjih treh letih. “Razlogi so povezani z neurejenimi področji prostorskega načrtovanja, urejanja komunalne infrastrukture, gradnje in davkov, povezanih z nepremičninami,” ugotavljajo pri Banki Slovenije.

Cene na rekordih

Kot smo že zapisali, so se cene nepremičnin letos znova zviševale. Kot kažejo zadnji podatki analitske družbe Arvio, je v drugem letošnjem četrtletju srednja cena kvadratnega metra stanovanja znašala 3.266 evrov, kar je 4,5 odstotka več kot v prvih treh mesecih letos in za 14 odstotkov, ko v istem obdobju lani, so poročale Finance.

Na novem rekordu so znova bile cene v prestolnici, kjer je srednja cena kvadratnega metra stanovanja dosegla 4.448 evrov. Preračunano na 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje to pomeni 266.880 evrov.