Opozorila ob načrtih ministra Kumra, da pomaga energetsko intenzivni industriji

Končne cene električne energije za gospodarske odjemalce so bile v prvem polletju leta 2025 v Sloveniji konkurenčne cenam v državah članicah Evropske unije. Največji industrijski porabniki so imeli za 1,2 odstotka višje od povprečja analiziranih 19 držav in za 12 odstotkov nižje končne cene od povprečja štirih sosednjih držav, v analizi ugotavlja šef Elesa Aleksander Mervar.

Gre za pomemben podatek v času, ko ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, pripravlja pomoči za energetsko intenzivno industrijo.

Nedavno je minister dejal, da se pripravlja zakon o pomoči industriji, ki bi prinesel državne pomoči v sklopu evropskega dogovora o čisti industriji, prejelo pa bi jih lahko okoli 25 podjetij.

Pomoč tudi kot kompenzacija slabih zakupov?

Pomoči bi, kot je razumeti ministra Kumra, podjetjem med drugim krile pretekle izgube zaradi slabega tajminga zakupa električne energije.

“Evropska in slovenska podjetja, še posebno energetsko intenzivna podjetja, potrebujejo konkurenčne cene električne energije in boljše možnosti za nakup električne energije po bolj ugodnih cenah, s čimer bi se hkrati tudi kompenziralo morebitne pretekle slabe zakupe. Višje pretekle cene, ki so sicer mnogokrat posledica posameznih nabavnih strategij, se zaradi maloštevilnosti družb v posamezni statistični kategoriji žal hitro odražajo v državni statistiki cen in seveda je prav, da odreagiramo v smeri, da jim pomagamo,” je dejal Kumer in ocenil, da bi lahko pomoč prejelo 25 podjetij.

A na vprašanje, katerih bo teh 25 podjetij in kakšni bodo pogoji, so nam z ministrstva odgovorili le, da “na ravni strokovne delovne skupine dogovor o predlogu ukrepa še ni bil dosežen, niti ni še o njem razpravljala vlada, zato je v tem trenutku preuranjeno govoriti o konkretnih pogojih, ki bodo morali biti izpolnjeni, kot tudi o številu podjetij, ki bi lahko bila upravičena do pomoči”.

Tako za zdaj ni jasno, kako je minister prišel do navedene številke. Po nekaterih informacijah bi lahko bil ukrep sprejet kmalu, saj naj bi pripravljavci želeli, da je uveden do 1. januarja 2026.

Ukrep smiseln za papirno industrijo

Mervar, ki je član delovne skupine za pripravo ukrepa, je že pred mesecem dni za revijo Podjetna Slovenija dejal, da bi morali prejemnike pomoči v sklop evropskega dogovora o čisti industriji (CiSAF) izbirati tudi glede na finančno moč podjetja.

“Tiste gospodarske družbe v Sloveniji, ki (…) imajo pet- ali večodstotni donos na kapital, dajejo posojila lastnikom in dobičke, ne smejo dobiti niti evra pomoči. Vsem drugim pa pomagajmo. Razmere so težavne denimo v papirni industriji,” je v izjavi, ki so jo povzele Finance, navajal Mervar.

Razlogi za visoke lanske cene

Ko je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poleti vladi predlagala uvedbo mehanizma pomoči, je generalni direktor gen energije Dejan Paravan predstavil primerjalno analizo cen električne energije v lanskem letu, ki je pokazala, da so bile povprečne cene v Sloveniji v največji porabniški skupini (med 70 in 150 tisoč megavatnih ur (MWh)), v katero sodijo energetsko intenzivna podjetja, po podatkih Eurostata za dobrih 20 odstotkov višje od evropskega povprečja.

Kot je navedel, gre to pripisati trem ključnim dejavnikom:

• večji industrijski odjemalci so zakupili električno energijo v trenutku relativno višjih cen;
• razlike so v prispevkih in dajatvah po državah EU: ti so bili v Sloveniji v obdobju od 2019 do 2024 sicer najnižji, ampak so v ostalih državah v energetski krizi bistveno bolj padli kot pri nas;
• Slovenija se nahaja v delu Evrope, kjer so veleprodajne cene na enotnem evropskem trgu višje od povprečja EU (Italija, jugovzhodna Evropa).

Letos smo se približali povprečju

Danes je analizo objavil še šef Elesa Mervar, ki pa se je osredotočil na prvo letošnje polletje. Končne cene električne energije, ki so bile po njegovih navedbah v drugem lanskem polletju za 15,3 odstotka višje od povprečja EU, so bile v prvem polletju 2025 še za 1,2 odstotka vipje od povprečja.

Mervar navaja, da se je položaj energetsko intenzivnih podjetij v prvem polletju letošnjega leta bistveno izboljšal glede na drugo polletje lanskega leta, a imajo ne glede na to še vedno nekoliko nekonkurenčne končne cene električne energije glede na cene, ki jih plačujejo taki porabniki v državah članicah EU.

Podobno kot Paravan pa tudi Mervar navaja, da so višje cene v lanskem drugem polletju “vzročno povezane z odločitvami negospodinjskih porabnikov o tem, kdaj kupiti električno energijo za leto 2024”.