Delodajalci ne bodo sodelovali v pogajanjih o obvezni božičnici, Mesec to obžaluje

Delodajalci so z odklonitvijo sodelovanja v pogajalski skupini prižgali oranžno luč v pogovorih o obvezni božičnici. Minister za delo Luka Mesec za prihodnji teden obljublja prvi predlog zakona.
Delodajalci so zavrnili sodelovanje v pogajalski skupini Ekonomsko-socialnega sveta o obvezni božičnici. Sejo so po dveh urah po navedbah šefa Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaža Cvara protestno zapustili.
Kot nam je dejal Cvar, so delodajalci na seji predlagali prostovoljno plačilo božičnice, a je bil ta sklep zavrnjen. Vladna in sindikalna stran sta vztrajali pri predlogih iz izhodišč.
“Zadnji dve leti se pogovarjamo samo o obremenitvah, gospodarstvo beleži občuten padec, kar se odraža v 340-milijonskem padcu prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost (DDV). Proračunski prihodki torej padajo, izdatki se povečujejo. Nasprotujemo temu, da se državo vodi na rokohitrski način, da bi nam naložili novo upoštevanje nove pravice čez dva meseca,” je dejal Cvar.
Dodal je, da so danes večkrat slišali, da je obvezna božičnica nekaj, za kar se je vlada odločila in da ta nova pravica za zaposlene gotovo bo uzakonjena. “Postavljeni smo bili pred dejstvo, da noben poslanec ne bo glasoval proti. Kako naj se potem sploh še o čem pogajamo? To je diktat,” je dejal Cvar. “Že dve leti smo tukaj, da nastavimo eno ali drugo lice; če bi šlo za delojemalsko obveznost, verjamem, da socialnega dialoga že dolgo ne bi več bilo.”
Različna stališča
Vlada je na pogovore prišla z izhodišči, da bi uzakonili božičnico v višini polovice minimalne plače za vse zaposlene v zasebnem in javnem sektorju. Medtem ko se sindikati strinjajo z uvedbo božičnice, je delodajalska stran v zadnjih tednih praktično vsakodnevno opozarjala, da naj vlada namesto kratkoročnih rešitev raje zniža davke in ljudem zagotovi višji “neto” vsak mesec.
Kot je danes dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Miro Smrekar, so opozorili, da bi moral biti socialni dialog debata treh enakovrednih partnerjev (torej vlade, delodajalcev in sindikatov) ter da se morajo vse tri strani dogovorjenega tudi držati.
Cvar je dejal, da bodo delodajalski predstavniki razmislili, ali ima sploh smisel nadaljevati s socialnim dialogom. Napovedal je, da bo naslednja seja 7. novembra, če bo vlada prej prišla z zakonskim predlogom, pa obstaja možnost, da se bodo sestali že prej.
Mesec obžaluje
Minister za delo Luka Mesec je dejal, da obžaluje, da delodajalci ne želijo sodelovati v pogajanjih o obvezni božičnici. “Vlada je predlagala sklep o ustanovitvi pogajalske skupine, ki bi do 7. novembra, ko je predvidena naslednja redna seja ESS, usklajevala predlog božičnice. Nikakor ne drži, da je vlada trdno stala na okopih. Ponudila je pogajanja o vseh elementih božičnice.”
Na srečo, je dejal minister, pa delodajalci niso izstopili iz ESS, ampak so “samo” zapustili sejo. Naslednja naj bi bila že prihodnji teden.
Ministrstvo sicer pripravlja predlog zakona, ki bo prihodnji teden dan v branje socialnim partnerjem, takrat bodo delodajalce znova povabili za pogajalsko mizo. “Upam, da se bomo začeli pogajati. Moramo vedeti, da je ESS posvetovalno telo vlade. Če zavrača posvetovanje, ima vlada pravica, da gre z zakonom naprej,” je dejal.
Poseben zakon, višina še predmet pogajanj
Na vprašanje, ali bo vlada spisala interventni zakon, je Mesec dejal, da bo šlo za “zakon o zimskem dodatku k plači”, ki bo opredelil vse dejavnike, o katerih se zdaj pogajajo, denimo višino in čas izplačila, kdo so izjeme. To bodo po Meščevih besedah “na primer podjetja, ki izkazujejo negativne bilance”. Šlo bo za nov institut, urejen po zgledu regresa, je dejal Mesec.
Poudaril je, da je višina božičnice še predmet pogajanj. Kot smo pisali, je vlada do zdaj v javnosti omenjala znesek v višini polovice minimalne plače (639 evrov), v izhodiščih pa so narejeni tudi izračuni za četrtino minimalne plače (319 evrov) in celo minimalno plačo.
V zasebnem sektorju dela 650 tisoč ljudi, okoli 390 tisoč jih je že lani prejelo božičnico v neki obliki. Zdaj si želijo uzakoniti božičnico za vse in z nekim spodnjim pragom.
Frangež: Treba je opredeliti izjeme
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Matevž Frangež je dejal, da je dogovor mogoč. “Žal na vprašanje, ali si ga želimo, danes ni bilo jasnega odgovora,” je dejal.
Opozoril je, da je treba v skladu s “politično realnostjo” opredeliti izjeme in omogočiti zamik izplačila “za določen ali nedoločen čas”.
“Popolnoma razumemo gospodarsko realnost, želimo se osredotočiti na to, kako se lahko podjetje, ki ne more izplačati božičnice, začasno izvzame iz te obveze,” je dejal.
“Manever delodajalcev ne sme zamikati časovnice”
Sindikati so na drugi strani predlog uvedbe obvezne božičnice pozdravili in “glede na način, kako je bila napovedana” pričakujejo, da bo predlog tokrat v nasprotju z letom 2022 res uveden, je dejal šef sindikata Pergam Jakob Počivavšek.
“Žal do sklepanja o uvedbi pogajalske skupine ni prišlo. Je pa čas omejen. Ne bomo pristali, da se roki v danes predstavljeni časovnici zamaknejo zaradi manevra delodajalcev,” je dejal.