Bo Banka Slovenije zaostrovala pogoje za kreditno sposobnost?
Do konca leta bodo na Banki Sloveniji spet preverili možnost spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti, za zdaj še ni jasno, ali ga bodo povečali.
Znesek minimalne kreditne sposobnosti od julija 2023 znaša 745 evrov, če ima posojilojemalec otroke ali druge vzdrževane člane, se minimum zviša. Toliko mora torej posojilojemalcu ostati na računu po tem, ko mu banka trga mesečni obrok posojila.
Spodnja meja kreditne sposobnosti temelji na minimalnih življenjskih stroških, povečanih za znesek za vzdrževane družinske člane. Leta 2023 je Banka Slovenije upoštevala tudi napovedi inflacije za leti 2023 in 2024. Lani zneska ni spreminjala.
V prihodnjih mesecih pa bo Banka Slovenija spet preverila možnost spremembe zneska minimalne kreditne sposobnosti, je včeraj napovedala viceguvernerka Banke Slovenije Tina Žumer. Kot je dejala Žumer, trenutno čakajo na izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga naredi Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER).
Rast potrošniških posojil jih ne skrbi
Junija so sicer banke beležile 11,1-odstotno medletno rast potrošniških posojil, ki se po navedbah Banke Slovenije postopoma umirja. Medtem se je rast stanovanjskih posojil okrepila ter dosegla 6,5 odstotka, k čemur je pomembno prispevalo zniževanje obrestnih mer.
Iz poročila o finančni stabilnosti izhaja, da je pri nas delež potrošniških posojil v BDP presegel povprečje evrskega območja (6,2 odstotka), medtem ko delež stanovanjskih posojil ostaja nižji. Banka Slovenija omenja tudi povečan obseg nedonosnih terjatev pri potrošniških posojilih, čeprav omenja tudi, da so pogoji bank za ta posojila pogosto celo strožji od zahtev Banke Slovenije.
V letu 2024 in v prvi polovici leta 2025 se je sodeč po rezultatih ankete, ki jo Banka Slovenije izvaja med osmimi bankami, povečalo povpraševanje po posojilih za nakup ali gradnjo nepremičnine kot tudi za poplačilo obveznosti.
Centralna banka po besedah direktorice oddelka za finančno stabilnost Mete Ahtik ocenjuje, da je rast obsega potrošniških posojil v skladu z gospodarskim ciklom in odraža ugodne gospodarske razmere.
Izpostavila je robusten trg dela, nizko brezposelnost in visoko zaposlenost, še vedno relativno visoko rast plač. “Zaenkrat rast posojil ocenjujemo kot zmerno, če bi se močno okrepila, pa bi prilagodili ukrepe,” je dejala Ahtik.
