Zlato prebilo mejo štirih tisočakov
Zlato se je letos podražilo že za 53 odstotkov, kar je posledica naraščajoče gospodarske in geopolitične negotovosti.
Cena zlata je v sredo prvič presegla mejo 4.000 dolarjev in dosegla rekordno vrednost 4.037 dolarjev za 31,3 grama (trojsko unčo), kažejo podatki Bloomberga. Zlato že vse od prejšnjega tedna niza rekorde, potem ko je pred tednom dni potekla veljavnost začasnega zakona za financiranje agencij ameriške zvezne vlade, kar bo vodilo k njihovemu postopnemu zapiranju.
K rasti so pripomogla tudi vse večja pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) nadaljevala znižanje obrestnih mer, ter politični pretresi na Japonskem in v Franciji.
Zlato se je letos podražilo za 53 odstotkov, kar je posledica številnih negotovosti glede svetovne trgovine, neodvisnosti ameriške centralne banke in fiskalne stabilnosti ZDA. Vlagatelji tako iščejo varne naložbe pred naraščajočo gospodarsko in geopolitično negotovostjo.
Lani se je zlato podražilo za 27 odstotkov. Še pred dvema letoma se je trgovalo po ceni, nižji od 2.000 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), donosi zlata pa zdaj presegajo donose delnic v tem stoletju, navaja Bloomberg.
Banke zvišale napovedi ciljnih vrednosti zlata
Analitiki pričakujejo, da bodo rast cene zlata še naprej poganjali močni prilivi v borzne sklade, ki jih podpira fizično zlato, in nakupi centralnih bank. Ameriška investicijska banka Goldman Sachs pričakuje, da bodo centralne banke letos v povprečju odkupovale 80 metričnih ton, prihodnje leto pa nekoliko manj, in sicer 70 metričnih ton.
Goldman Sachs je zato v torek zvišala napoved ciljne cene zlata do decembra 2026, ki bo po njihovih pričakovanjih do takrat dosegla 4.900 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo), je poročal Reuters.
Švicarska banka UBS medtem napoveduje, da bo zlato ob koncu letošnjega leta vredno 4.200 dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo).
