Spar s polic umika priljubljene izdelke. Kaj je razlog

Posel Forbes Slovenija 6. oktobra, 2025 12.35 > 6. oktobra, 2025 11.32
featured image

Spar je zaradi napovedanih podražitev dobavitelja s polic umaknil Persil, Perwoll, Pril in Silan, je prvi poročal Žurnal24.

6. oktobra, 2025 12.35 > 6. oktobra, 2025 11.32

Henklovi izdelki izginjajo s Sparovih polic, je prvi poročal Žurnal24. Namesto njih je na policah obvestilo: “Borimo se proti inflaciji. Zavračamo neupravičeno zviševanje cen s strani dobaviteljev, zato smo izdelke umaknili z naših polic.”

“Lahko potrdimo, da smo določene izdelke blagovnih znamk dobavitelja Henkel zaustavili za naročanje zaradi neutemeljenega dviga nabavnih cen. Izdelki bodo na policah do prodaje starih zalog,” so v Sparu potrdili za Žurnal24. Dodali so, da zalog iz zadnjih dobav zmanjkuje, novih dobav pa nimajo.

Kot so v trgovcu navedli za portal, gre za izdelke znamk Persil, Perwoll, Pril in Silan, ki naj bi jih Henkel nameraval močno podražiti. Maloprodajne cene za omenjene izdelke bi se, če bi sprejeli predlagane podražitve, dvignile za do 30 odstotkov. To pomeni, da bi se prašek, ki zdaj stane 22 evrov, podražil na skoraj 29 evrov, so izračunali na Žurnalu24.

V eni od Sparovih trgovin v centru Ljubljane so omenjeni izdelki kljub temu na voljo, brez obvestila, da jih umikajo. V Sparu Slovenija so za Forbes Slovenija pojasnili: “Izdelkov, ki jih še imamo na zalogi, ne bomo umaknili s polic. Ko se bo zaloga začela iztekati, bomo to jasno označili na polici – obvestila so ponekod že nameščena, drugod bodo, ko se bodo police začele prazniti.”

Vprašanja o tem, kaj je razlog za podražitve in kako komentirajo potezo Spara, smo poslali tudi na Henkel. Odgovore še čakamo.

Trda pogajanja med trgovci in dobavitelji

Dodajmo, da so pogajanja med trgovci in dobavitelji v zadnjih letih povišane inflacije in draginje po navedbah obeh strani precej dinamična in večkrat na robu spora. Dobavitelji želijo podražitve preliti v končne cene in ohraniti marže. Trgovci pa si odrežejo svoj kos, a hkrati želijo ohraniti konkurenčne cene v primerjavi z drugimi trgovci.

Nesoglasja pa le redko pridejo v javnost. To se je denimo zgodilo v začetku leta 2023, ko so Ljubljanske mlekarne ustavile dobave Mercatorju. V mlekarnah so takrat dejali, da so se za potezo odločili, ker Mercator ni sprejel njihovega zahtevka za dvig cen, ceno izdelka na polici pa vseeno dvignili. Dan kasneje sta trgovec in dobavitelj dosegla dogovor.

Multinacionalke na radarju politike

Premier Robert Golob je nedavno v državnem zboru zaradi rasti cen hrane, denimo mesa, znova omenil možnost omejevanja cen. Ta ukrep je vlada v zadnjih letih že omenjala, a nikoli uvedla. “Opažamo, da samo na tem področju cene ponovno rastejo nebrzdano,” je dejal premier.

Avstrijski mediji pa so pred tednom dni pisali, da je tudi Slovenija podprla avstrijski poziv Bruslju, da naj ukrepa in omeji moč multinacionalk. Ta naj bi izhajala iz tako imenovanih “teritorialnih omejitev dobave”. Gre za možnost, da proizvajalec ali dobavitelj določi, da se določen izdelek lahko prodaja samo v določenih državah oziroma da se v različnih državah prodaja pod različnimi pogoji. Praviloma gre za uveljavljene izdelke, ki “ne smejo manjkati na policah”. 

Veliki igralci, kot sta Nestlé ali Mondelez, s to klavzulo preprečijo, da bi trgovci izdelke kupovali v eni državi EU (kjer bi jih na primer dobili ceneje) in prodajali v drugi. Multinacionalke pa lahko izdelke v majhnih državah, kot je Avstrija, prodajajo po višjih cenah kot na primer v Nemčiji, ki si (verjetno na račun večjega trga) izpogaja ugodnejše pogoje. Bruselj je v preteklosti napovedoval spremembe na tem področju, a za zdaj ni sprejel kakšnih konkretnih ukrepov.