Golob o proračunu z dvomilijardnim minusom: Bruselj je soglašal brez pridržka

“V dosedanjih letih mandata te vlade in tudi v proračunih za 2026 in 2027 sledimo fiskalnemu pravilu. To je, da primanjkljaj v nobenem letu ne presega meje treh odstotkov BDP. (…) Zato smo tudi dobili soglasje Evropske komisije brez pridržka na projekcije proračunskih tokov,” je o predlogih proračuna za leti 2026 in 2027 na izredni seji državnega zbora (DZ) dejal predsednik vlade Robert Golob.

Ta je danes proračun skupaj s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem predstavil predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Vsebinske razprave tokrat še ni bilo, saj jo bodo najprej opravili na sejah delovnih teles DZ.

Spremembe proračuna za leto 2026 in proračun za leto 2027 bi nato lahko poslanci skupaj z zakonom o izvrševanju proračunov in preostalimi proračunskimi dokumenti sprejemali na novembrski seji DZ.

Rastoča poraba

Za leto 2026 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se odhodki zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov, medtem ko naj bi se prihodki zmanjšali za 2,1 odstotka na 15,6 milijarde evrov. V letu 2027 se bo ob načrtovanih 16 milijardah evrov prihodkov poraba povečala na 18,1 milijarde evrov.

Proračunski primanjkljaj naj bi tako v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov, kar je 2,9 oziroma 2,8 odstotka BDP, torej pod triodstotnim pragom, določenem v maastrichtskih kriterijih.

Kot dokaz javnofinančne vzdržnosti je premier Golob navedel zvišanje bonitetne ocene s strani agencije Fitch. “Tuje bonitetne ocene ocenjujejo, da ima Slovenija vzdržno javnofinančno politiko, delujoče gospodarstvo z rekordno nizko brezposelnostjo in da je Slovenija v mandatu te vlade resno zakorakala na pot strukturnih sprememb. Te ne izboljšujejo samo stanja javnih financ v tem mandatu, ampak predvsem v bodoče,” je dejal Golob.

Morda spremembe ne dajejo všečnih rezultatov v tem mandatu, dajejo pa vzdržno sliko za naslednji mandat, dva, tri, je dodal. “Ocena A+ pomeni, da so naši stroški zadolževanja podobni kot v Franciji in Belgiji,” je dejal premier.

Vlaganja v javno dobro in znanje

Golob je nadalje predstavil štiri stebre, kot jih je imenoval, proračunske politike te vlade.

Prvi je socialna država po meri Slovenk in Slovencev. “Menim, da je to samo država, ki krepi javno dobro. Vsi podatki – tudi v Sloveniji – kažejo, da takrat, ko skrb za javno dobro prepustimo zasebnemu interesu, ima ta druge cilje in ne javno blaginjo. Krepitev javnega dobrega je prva prioriteta. Govorim o krepitvi javnega zdravstva, implementaciji dolgotrajne oskrbe, prevzemanju obveznosti do upokojenk in upokojencev vključno z zimskim dodatkom ali božičnico, ki je vračunana. Na področju sociale bomo ves čas zagovarjali, da je na državi, da zagotovi sredstva in sisteme za socialne storitve.

Druga prioriteta je znanje, je dejal in dodal, da je vlada podvojila vlaganja v znanje. V številkah ni povedal, je pa stranka Gibanje Svoboda v eni od majskih objav navedla, da se je v Sloveniji leta 2022 v znanje vlagalo 350 milijonov evrov, prihodnje leto pa naj bi ta znesek znašal 700 milijonov evrov.

“Znanje je edino naravno bogastvo, ki ga Slovenci imamo, da smo lahko konkurenčni v svetu. (…) Edina prednost, ki jo imamo pred ostalimi narodi, je naše znanje,” je dejal. Dodal je, da je v proračuna za 2026 in 2027 vključena naložba v superračunalnik, tovarno umetne inteligence. Ta bo v teh dveh letih tudi zaključena.

Več za odpornost

Tretji steber so naložbe v proizvodnjo z visoko dodano vrednostjo. Te vlada po navedbah Goloba spodbuja od začetka. “Še pred koncem mandata bomo tudi videli konkretne prve rezultate,” je napovedal premier. Dodajmo, da tako novomeški Revoz kot farmacevta Sandoz in Novartis v volilnem letu 2026 napovedujejo zagon naložb, ki jih subvencionira tudi država.

Četrti steber pa so odpornost varnost, obramba. Premier Golob je dejal, da je delovanje Slovenije odraz prizadevanj za mir, tako na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini kot drugje po svetu. “Ne glede na to ostajamo trdni in zanesljivi zavezniki v zvezi Nato, zato se obrambni izdatki povečujejo za 0,2 odstotne točke letno,” je dejal.

Dodal pa je, da vlada ne stavi samo na obrambo, ampak tudi na varnost in odpornost. “Sredstva za odpornost bodo naraščala hitreje kot kje drugje,” je dejal.

Naslovil je kritike počasne glede popoplavne obnove. “Odzvali smo se hitro in odločno. Nismo naslovili samo potreb prebivalcev, potreb po urejanju vodotokov, na prvo mesto smo dali potrebe gospodarstva. Vesel sem, da bom jutri obiskal nekatera podjetja, ki bodo sama spregovorila o resnici, ali je vlada uspešno in hitro priskočila na pomoč,” je dejal.

Kot smo pisali, je v skladu veliko denarja, ki pa očitno ne ‘potuje’ dalje do tistih, ki bi ga potrebovali. Po najnovejših podatkih fiskalnega sveta je v skladu 750 milijonov evrov, v devetih mesecih pa je bilo izplačanih le 150 milijonov evrov. Načrti ministrstva za finance, da se bo do konca leta vsota izplačil dvignila na 480 milijonov evrov, so po oceni fiskalnega sveta težko uresničljivi.

“Želel bi si, da bi bil primanjkljaj nižji”

“Kot finančni minister bi si seveda želel, da bi bil primanjkljaj nižji, zato bo zniževanje ključna naloga, vendar ne za ceno razvoja, socialne kohezije, varnosti,” pa je dejal finančni minister Klemen Boštjančič. “Želim si finančno stabilne države, ki je hkrati socialna, varna, usmerjena v prihodnost.”

Prihodki bodo prihodnje leto nekaj nižji od doslej načrtovanih, predvsem na račun nižjih davčnih prihodkov, navedbe ministra povzema STA. Znašali bodo 15,6 milijarde evrov, je povedal Boštjančič. Pričakuje zmanjšanje priliva od davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine in davka na dodano vrednost. Leta 2027 naj bi se davčni prihodki spet zvišali.

Odhodki se medtem leta 2026 zvišujejo za 3,2 odstotka na 17,7 milijarde evrov. Zaradi učinkov plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij ter napredovanj v letošnjem letu se bodo med drugim zvišali izdatki za plače in prispevke neposrednih uporabnikov proračuna, je povedal.

Leta 2027 se bodo odhodki povečali na 18,1 milijarde evrov. To rast je minister po pisanju STA pojasnil predvsem z rastjo stroškov dela, odplačil obresti, novega zadolževanja ter transferjev posameznikom in gospodinjstev. Prihodkov naj bi se v proračun leta 2027 steklo skupaj 16 milijard evrov.

Višja povprečnina, uskladitev olajšav

Povprečnina za občine je v obeh letih določena v višini 810 evrov, kar je pet odstotkov več, kot bodo občine prejele za leto 2025. Vendar pogovori z reprezentativnimi združenji občin za določitev višine povprečnine še potekajo, je povedal minister.

Vnovič je predvidena tudi uskladitev lestvice za odmero dohodnine in olajšav za leto 2026, za zdaj v višini najmanj 50 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v letošnjem juniju, a se lahko socialni partnerji po njegovih besedah dogovorijo tudi drugače.

Letni dodatek za upokojence bo tudi prihodnje leto izplačan v različnih zneskih, in sicer v petih višinah od 160 evrov do 470 evrov.

V letu 2026 bo potrebna bruto zadolžitev v višini 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa v višini 6,5 milijarde evrov, je navedbe ministra povzela STA.