Multinacionalke jezijo avstrijskega ministra, zaveznika išče tudi v Sloveniji

Avstrijski minister za gospodarstvo Wolfgang Hattmannsdorfer, ki prihaja iz vrst Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), bo jutri Svetu za konkurenco v Bruslju predstavil predlog ukrepov na področju cenovne politike multinacionalk.

Po poročanju Krone.at naj bi se mu pridružile Češka, Hrvaška, Grčija, Luksemburg, Nizozemska, Belgija in tudi Slovenija. Skupaj želijo omejiti prakse multinacionalk s področja prehrambene industrije, ki so po mnenju avstrijskega politika eden od krivcev za naraščajoče cene hrane.

Tako avstrijski kot slovenski statistični urad zaznavata nov zagon podražitev hrane. V Avstriji je bila avgusta letna inflacija pri 4,1 odstotka, cene v segmentu hrane in brezalkoholnih pijač pa so se v letu dni zvišale za 5,2 odstotka. V Sloveniji pa je bila letna inflacija triodstotna, skrb pa vzbuja 7,7-odstotna rast v segmentu hrane in brezalkoholnih pijač.

Avstrijec plača več kot Nemec

Pri severnih sosedih se je v zadnjem času razplamtela debata o tako imenovanem “avstrijskem pribitku” na cene življenjskih potrebščin. Tirolska delavska zbornica (AK), organ, ki zastopa interese delavcev in potrošnikov, je naredila primerjavo cen živil v Avstriji in na Bavarskem ter ugotovila, da nemški potrošniki za 10 od 11 izdelkov iste trgovske skupine Rewe plačujejo manj kot avstrijski.

Po navedbah zbornice so trgovci na drobno višje cene hrane v Avstriji pripisali višjim stroškom dela, večji gostoti trgovin in višjim stroškom prevoza. Po poročanju Krone.at pa je študija pokazala, da so celo izdelki, proizvedeni v Avstriji, na Bavarskem cenejši kot v Avstriji.

Kot je razumeti iz poročanja Krone.at, avstrijska vlada krivca vidi v prehranskih multinacionalkah, saj se dobički trgovcev niso povečali.

Pribitek za male države

Moč multinacionalk naj bi izhajala iz tako imenovanih “teritorialnih omejitev dobave”. Gre za možnost, da proizvajalec ali dobavitelj določi, da se določen izdelek lahko prodaja samo v določenih državah oziroma da se v različnih državah prodaja pod različnimi pogoji. Praviloma gre za uveljavljene izdelke, ki “ne smejo manjkati na policah”

Veliki igralci prehrambene industrije, kot sta Nestlé ali Mondelez, s to klavzulo preprečijo, da bi trgovci izdelke kupovali v eni državi EU (kjer bi jih na primer dobili ceneje) in prodajali v drugi. Multinacionalke pa lahko izdelke v majhnih državah, kot je Avstrija, prodajajo po višjih cenah kot na primer v Nemčiji, ki si (verjetno na račun večjega trga) izpogaja ugodnejše pogoje.

To Avstrijci imenujejo ‘avstrijski pribitek’. Po nekaterih izračunih prepoznavni izdelki v Avstriji stanejo med 15 in 20 odstotkov več kot v Nemčiji.

“Gre za kršitev konkurenčnega prava in po mojem mnenju za zlorabo tržne moči,” je po poročanju Krone.at dejal avstrijski minister. Že poleti je k prepovedi teritorialnih omejitev dobave pozvalo tudi avstrijsko združenje trgovcev na drobno, ki meni, da bi se tako zagotovila “enakomerna razpoložljivost proizvodov na enotnem trgu EU”.

Golob o “nebrzdani” rasti cen hrane

Evropska komisija je v študiji iz leta 2020 ocenila, da teritorialne omejitve oskrbe evropske potrošnike letno stanejo več kot 14 milijard evrov. A je predlog ukrepov, ki bi zajezili “nepravične” teritorialne omejitve dobav, napovedala šele za konec leta 2026. To je po oceni Avstrijcev prepozno.

Avstrijska vlada sicer razmišlja tudi o omejevanju cen hrane. To možnost je pred dnevi omenil tudi slovenski premier Robert Golob.

Kljub oceni o zmerni inflaciji je izpostavil rast cen hrane, denimo mesa, in znova omenil ukrep omejevanja cen, ki ga je vlada v zadnjih letih že omenjala, a nikoli uvedla. “Opažamo, da samo na tem področju cene ponovno rastejo nebrzdano,” je dejal premier.