Slovenci že posegajo po kitajskih avtih, Tesla izgublja Evropo

V Sloveniji je letos kitajski Dongfeng prodal več vozil kot Tesla, v EU ameriškega prvaka prehitevata BYD in SAIC Motor. Medtem se krepi tudi prodaja električnih modelov domačih proizvajalcev.
Na slovenskem avtomobilskem trgu za zdaj tekmuje le par kitajskih ponudnikov električnih avtov, a je eden izmed njih v prvih osmih mesecih letošnjega leta po prodaji že krepko presegel dolgo vodilnega izdelovalca električnih vozil, ameriško Teslo. Ta pospešeno izgublja tržni delež tako v Sloveniji kot v Evropski uniji (EU), kažejo podatki.
Kitajski proizvajalec električnih avtov Dongfeng je do konca avgusta v Sloveniji prodal 772 vozil, od tega 195 avtov manjšega in cenovno ugodnega električnega modela box ter 502 enot terenca T5 pod znamko Forthing. Slednji sicer prihaja v bencinski, električni in hibridni različici. Vendarle je s tem prekosil prodajo Tesle, ki je v tem času slovenskim kupcem dostavila 562 popolnoma električnih vozil (EV). Njen Model Y je sicer ostal najbolj priljubljen električni avto s 345 prodanimi enotami, preostalih 217 enot je prispeval četrtouvrščeni Model 3, po podatkih sekcije za motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije.
S tem si je Dongfeng zagotovil 1,95-odstotni delež slovenskega avtomobilskega trga, Tesla pa 1,42-odstotnega po približno dvoodstotnem letnem padcu prodaje.
Temu prištejmo še britansko znamko MG, ki je v lasti kitajskega državnega proizvajalca SAIC Motor in se s 465 prodanimi avti približuje Tesli, kljub manjšemu (0,64-odstotnemu) letnemu padcu prodaje. Prav tako kitajski Geely pa je prodal 290 vozil, kar je 16-odstotna medletna rast.

V Evropi Teslo prehiteva BYD
V državah EU je prodaja Tesle v prvih osmih mesecih leta upadla za 42 odstotkov na medletni ravni; podjetje je prodalo dobrih 85 tisoč avtov, tržni delež pa je upadel z 2,1 na 1,2 odstotka. Po drugi strani je največji kitajski proizvajalec električnih avtov BYD prodal dobrih 67 tisoč vozil, kar je bila 244-odstotna letna rast in 0,9-odstotni tržni delež, kažejo podatki evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA.
Toda samo v avgustu je BYD po prodaji in tržnem deležu že prehitel Teslo: ob 200-odstotni rasti je v mesecu prodal 9.130 vozil in si zagotovil 1,3 odstotka evropskega trga, Tesla pa je je prodala 8.220 vozil, kar je zadostovalo za 1,2 odstotka trga. To je bil drugi mesec zapored, ko je BYD prehitel Teslo po prodaji v EU. Kitajski velikan krepi izvoz, avtomobile pa na tuje trge, vključno z evropskim, pošilja na lastnih ladjah. V začetku avgusta se je ena izmed teh ladij ustavila tudi v Luki Koper.
V Sloveniji sta bila letos do konca avgusta novo registrirana dva avta znamke BYD, modela Seal. Proizvajalec pri nas sicer še nima uradnega distributerja ali podružnice.
Največjo prisotnost v Evropi med kitajskimi proizvajalci ima sicer SAIC Motor. Ta je do avgusta prodal dobrih 136 tisoč avtov, kar je približno tretjinska medletna rast. S tem je zavzel 1,9 odstotka trga.
Slaba prodaja ni oklestila delnice Tesle
Kitajski proizvajalci imajo široko ponudbo, ki poleg popolnoma električnih vozil vključuje tudi hibride (HEV), priključne hibride (PHEV) in bencinske motorje. Prav s hibridi in priključnimi hibridi se kitajski proizvajalci med drugim izogibajo carinam na električna vozila iz Kitajske, naslavljajo pa tudi skrbi evropskih kupcev glede pomanjkljive polnilne infrastrukture za električna vozila.
Tesla se medtem zanaša na omejen in že dolgo časa neposodobljen nabor izključno električnih modelov. Vpliv na prodajo v Evropi ima tudi politično delovanje glavnega izvršnega direktorja in najbogatejšega Zemljana Elona Muska, ki v ZDA podpira administracijo Donalda Trumpa, v Evropi pa desne populistične stranke, kot sta britanska Reform UK in nemška AfD.
Slaba prodaja in izguba tržnega deleža sicer nima vpliva na vrednost delnice Tesle. Še več, v zadnjem mesecu je delnica zrasla za približno tretjino in se pri 440 dolarjih bliža rekordu iz lanskega decembra (480 dolarjev).
Musk je pozornost namreč od električnih avtov preusmeril v robotiko, kar vključuje na eni strani robotaksije, ki za zdaj vozijo le po ulicah domačega mesta Austin v Teksasu, in humanoidnega robota Optimus, ki je še v razvoju. Nedavno je dejal, da bo v prihodnosti 80 odstotkov vrednosti podjetja prišlo iz Optimusa, ne več od prodaje električnih avtov.
Električna vozila in hibridi vse pogostejša izbira
Po podatkih ACEA se v EU še naprej krepijo nove registracije električnih vozil (24,8 odstotka), hibridov (16,4 odstotka) in priključnih hibridov (27,2 odstotka), medtem ko upada število novih registracij vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, tako bencinskih (-13,1 odstotka) kot dizelskih (-37,6 odstotka).
Hibridi so najbolje prodajan segment, z 2,4 milijona enot krepko pred avti z bencinskimi motorji – teh je bilo do avgusta prodanih dobrih dva milijona. Čistih električnih vozil je bilo v tem času prodanih 1,1 milijona, kar je tretji največji segment v EU.
V Sloveniji je prav tako poskočila prodaja električnih vozil, do konca avgusta za 86 odstotkov na 3.687 novo registriranih vozil. Priključnih hibridov je bilo prodanih za 61 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, klasičnih hibridov pa za približno tretjino več, še kažejo podatki evropskega združenja.
Toda prodaja avtov z bencinskimi in dizelskimi motorji pri nas upada počasneje kot v EU, ali celo raste, zaradi česar ta dva segmenta še naprej ohranjata vodilni tržni delež. Prodaja bencinskih avtov se je do avgusta povečala za 1,1 odstotka, na 22.549 vozil oziroma 57 odstotkov trga. Prodaja dizlov pa je upadla za 7,1 odstotka, na 6.468 vozil oziroma 16,4 odstotka trga.
Avti z motorji z notranjim zgorevanjem tako zavzemajo skoraj tri četrtine slovenskega avtomobilskega trga, v EU pa je ta delež manj kot 40-odstoten.
Tudi evropske znamke uspevajo z električnimi modeli
Evropski proizvajalci avtomobilov imajo v zadnjih letih težave z dobičkonosnostjo in konkurenčnostjo svoje električne ponudbe, zaradi česar pretežno tudi izgubljajo tržni delež na ključnem kitajskem trgu, kjer je veliko domačih ponudnikov s cenejšimi izdelki. Dodatna težava so ameriške carine na avtomobile in domača okoljska regulacija s strogimi zahtevami glede emisij. Toda na evropskem trgu nekatere domače znamke uspevajo z novimi električnimi modeli.
Proizvajalec vozil Cupra, ki je del skupine Volkswagen in ponuja električni model born, je v osmih mesecih povečal evropsko prodajo za 38 odstotkov na skoraj 200 tisoč vozil. Škoda, prav tako del Volkswagna, je svojo prodajo povečala za dobrih deset odstotkov. Češki proizvajalec je letos zagnal serijsko proizvodnjo novega električnega terenca elroq, katerega cene se v Sloveniji začnejo pri približno 25 tisoč evrih.
Uspeh nekaterih teh električnih modelov se kažejo tudi v slovenski prodaji. Volkswagnov ID.4 je letos do konca avgusta povečal prodajo s 68 na 237 enot, kar je skoraj 250-odstotna rast. Zasedel je drugo mesto med električnimi vozili, za Model Y. Tudi osmouvrščeni ID.7 je s 130 prodanimi enotami dosegel 30-odstotno rast.
Tretja je bila Cupra born z 221 prodanimi enotami, kar je bila skoraj 30-odstotna letna rast, medtem ko je znamka celotno prodajo v Sloveniji okrepila za skoraj 75 odstotkov. Škodin eroq je na šestem mestu s 160 prodanimi vozili v svojem prvem letu na trgu, za Dongfengovim boxom, prav tako novincem na slovenskem trgu.