Drva, elektrika, plin … S čim se bo to zimo najbolj splačalo ogrevati

S prehodom v koledarsko jesen in obdobje nižjih temperatur je znova aktualno vprašanje, na kakšen način se najbolj splača ogrevati. “Univerzalne rešitve ni,” na zastavljeno vprašanje odgovarja strokovni vodja portala za energetsko svetovanje ZaEnSvet Matjaž Valenčič.

Ogrevanje mora biti prilagojeno lastnostim stavbe in lokacije, odgovor na vprašanje je odvisen tudi od naših meril. Če bi izbirali najnižje stroške goriva, so po oceni Valenčiča najboljša izbira drva. Če iščemo udobje, pa ogrevanje s peletnimi kotli ali toplotno črpalko.

Zanimalo nas je, kaj energetski svetovalec priporoča za ogrevanje 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja v bloku, za hišo iz 80. let prejšnjega stoletja in za novogradnjo.

Valenčič odgovarja takole:

• Stanovanje v velikosti 60 kvadratnih metrov (v bloku): V bloku s skupno kurilno napravo se posamezni lastnik ne more izogniti plačevanju skupnega ogrevanja. V bloku z individualnimi kurilnimi napravami pa lahko izbira način ogrevanja. Najcenejša je vgradnja reverzibilne klimatske naprave, največje udobje pa nudi mala toplotna črpalka v povezavi s talnim ali radiatorskim ogrevanjem.
• Hiša iz 80. let: Stavbe iz tistega obdobja se najbolj energijsko potratne, za ogrevanje potrebujejo vsaj desetkrat več energije kot novogradnje. Pri takšni hiši je ključno, da se lastnik najprej osredotoči na izolacijo (fasada, streha, okna, prezračevanje), saj je to največji vir toplotnih izgub. Kot ogrevalni vir Valenčič predlaga peletni kotel, klimatsko napravo ali toplotno črpalko.  
• Novogradnja: Za ničenergijsko stavbo je dobra izbira toplotna črpalka (zrak-voda ali zemlja-voda) v kombinaciji z radiatorskim ogrevanjem, saj je talno ogrevanje za ničenergijsko gradnjo preveč togo. Še primernejša je kompaktna toplotna črpalka, ki združuje prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in pripravo tople sanitarne vode. To zagotavlja najvišjo energetsko učinkovitost, nizke obratovalne stroške in udobje.

Drva še vedno prevladujejo

Trenutno stanje (zadnji podatki so za leto 2023) je takšno: Slovenci se še vedno najpogosteje ogrevamo z drvmi. Te je v anketi statističnega urada (Sursa) kot najpomembnejši vir ogrevanja navedlo vsako tretje gospodinjstvo pri nas. Sledila sta zemeljski plin in utekočinjen naftni plin (19 odstotkov gospodinjstev), nato obnovljivi viri, ki vključujejo tudi toplotne črpalke (14 odstotkov).

Dodajmo, da pod ogrevanje z električno energijo (6 odstotkov) Surs uvršča klimatske naprave, fiksne električne radiatorje in električno talno ogrevanje.

Pregled podatkov o končni porabi energije za ogrevanje prostorov kaže, da se delež lesnih goriv, kamor spadajo drva, lesni peleti, lesni briketi in sekanci, zmanjšuje.

Na drugi strani pa raste poraba elektrike in toplote iz okolice, kamor spadajo tudi toplotne črpalke. Še vedno pa dve tretjini celotne končne porabe energije za ogrevanje predstavlja ogrevanje s kurilnim oljem, zemeljskim plinom in lesnimi gorivi.

Lesna goriva ali toplotna črpalka?

Ludvik Hriberšek, energetski svetovalec mreže Ensvet, je nedavno na novinarski konferenci Eko sklada na vprašanje o cenovni primerjavi različnih virov ogrevanja dejal, da so še vedno lesna goriva najcenejša in da bo tako verjetno tudi v prihodnje.

"Drva in peleti so na splošno najcenejši energent, še posebej na podeželju, kjer je dostopnost lesa večja. Drva in ostale oblike lesnih goriv, sekanci in peleti so obnovljiv vir energije in imajo nižje stroške na enoto energije v primerjavi z drugimi fosilnimi gorivi," je dejal.

Medtem so stroški uporabe toplotne črpalke lahko nizki, čeprav so začetni stroški naložbe višji, je dejal. Toplotne črpalke so energetsko zelo učinkovite, zato na dolgi rok znižujejo stroške ogrevanja.

Začetno naložbo lahko zmanjša subvencija Eko sklada. Ta trenutno za toplotne črpalke nudi spodbude do 6.000 evrov, če se odločite za geotermalno toplotno črpalko, za ostale pa med tisoč in tri tisoč evrov.

Pri pečeh na lesna goriva (drva, peleti, sekanci ali kombinacija teh) je višina subvencije odvisna od tega, ali gre za prvo vgradnjo ali zamenjavo peči. Pri prvi vgradnji je višina subvencije do dva tisoč evrov, pri zamenjavi do pet tisoč evrov. Pri prvi vgradnji oziroma menjavi peletne kaminske peči lahko subvencija znaša od 800 pa do dva tisoč evrov.

Novi kotli boljši za okolje, a "premočni"

Valenčič razlaga, da je ogrevanje z lesom oziroma drvmi, predvsem zaradi tradicionalne rabe in razpoložljivosti, najbolj značilno za enodružinske hiše in kmetije, zlasti na podeželju.

"Z vidika stroškov drva omogočajo zelo ugoden način ogrevanja, zlasti za lastnike gozdov. Je pa treba upoštevati tudi stroške in delo, povezano s podiranjem in sekanjem lesa ter njegovim skladiščenjem," opozarja sogovornik.

Ključna razlika je tudi med zastarelo in sodobno tehnologijo. Stari kotli so problematični zaradi nizke učinkovitosti in bremenijo okolje s prašnimi delci ter nezgorelimi plini. Sodobni uplinjevalni kotli s hranilniki toplote pa imajo po besedah Valenčiča visoke izkoristke, popolno zgorevanje, obenem so okolju prijaznejši in avtomatizirani.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je želelo lani izziv velikega števila starih kurilnih naprav in problema onesnaženosti zraka s trdimi delci nasloviti s prepovedjo vgrajevanja kurilnih naprav na trda in tekoča goriva za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v strnjenih naseljih. Po burni politični razpravi na koncu omenjenega člena niso vključili v energetski zakon (EZ-2).

Premier Robert Golob je ob umiku dejal, da se v novogradnje letno vgradi 500 naprav za ogrevanje na lesno biomaso, kar z vidika vpliva na kakovost zraka ni tolikšna težava. Napovedal je, da se bo vlada osredotočala na ukrepe za zamenjavo 430 tisoč obstoječih in "dotrajanih" naprav.

Valenčič izpostavlja, da so sodobne enodružinske stavbe tako energijsko učinkovite, da bi bil tudi najšibkejši kotel na drva premočan. Ob tem pa je še težava s skladiščenjem drv in odlaganjem pepela. Zato se mu zdi odločitev vlade, ki je že pred obravnavo iz prenovljenega energetskega zakona izvzela prepoved drv, kompromis na škodo okolja.

Stava na elektriko

Na odločitve potrošnikov, katere naprave za ogrevanje bodo vgradili v svoje domove, močno vpliva tudi politika. Evropska unija (EU) se je v okviru zelenega prehoda močno naslonila na elektriko, tako pri ogrevanju kot tudi v prometu.

Razvojni načrt distribucijskega sistema električne energije, ki ga je pripravil Eles, navaja, da je obnovljiva energija leta predstavljala 25 odstotkov celotne energije, porabljene za ogrevanje in hlajenje v EU. Od leta 2004 do 2019 se je delež povečal z 12 odstotkov na 22 odstotkov.

Najpogosteje pri ogrevanju z elektriko mislimo vgradnjo toplotne črpalke. Pri nas se je število odjemalcev s toplotnimi črpalkami v zadnjih petih letih (od 2019 do 2023) več kot podvojilo z 42 tisoč na skoraj 102 tisoč uporabnikov. Po pričakovanem scenariju, ki je usklajen z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN), bo število odjemalcev s toplotno črpalko med leti 2024 in 2034 naraščalo po 20 odstotkov letno. Distribucijski sistem naj bi po scenarijih Elesa leta 2034 omogočal priklop 212.600 uporabnikom ogrevanja na elektriko, kar je več kot dvakrat toliko, kot jih je bilo leta 2023.

Skok prodaje, nato obrat

Kot kažejo podatki Evropskega združenja za toplotne črpalke (EHPA), pa se zadnji dve leti prodaja toplotnih črpalk na glavnih trgih EU zmanjšuje. Združenje glavni razlog vidi v pogostem spreminjanju shem podpor s strani vlad nekaterih evropskih držav, kar je omajalo zaupanje potrošnikov. Negativno pa na prodajo vplivata tudi manjša kupna moč Evropejcev (zaradi inflacije) ter nižja cena plina.

V zadnjem letu se je tudi med Slovenci povpraševanje po toplotnih črpalkah ohladilo, opaža slovenski proizvajalec toplotnih črpalk Kronoterm. V podjetju sicer ne razkrivajo, za koliko so jim upadla naročila v primerjavi z rekordnima letoma 2022 in 2023, ko so se številni kupci hitro odločili za naložbo zaradi negotovosti ob začetku vojne v Ukrajini in rasti cen energentov.

Podatki pa kažejo, da so jim lani čisti prihodki od prodaje v primerjavi z letom 2023 upadli za tretjino, s 36 milijonov na 24 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2022 so jim prihodki padli skoraj za polovico. "Leta 2024 se je povpraševanje stabiliziralo na bolj realnih ravneh, dodatno pa je nanj vplivala nova ureditev omrežnine. Ta je pri investitorjih povzročila strah pred nepredvidljivimi stroški in omajala zaupanje v donosnost naložb," pravijo v Kronotermu. Letos zaznavajo rahlo rast povpraševanja.

Omenimo, da so zdaj pri nas v pripravi spremembe omrežninskega sistema, s katerimi naj bi se sistem prilagodili tako, da bi znova bolj spodbujal rešitve zelenega prehoda.

Plin se bo dražil

Pomemben del prebivalstva se še vedno ogreva s plinom. Po podatkih Sursa 19 odstotkov prebivalcev uporablja zemeljski plin in utekočinjen naftni plin, skriva pa se tudi v daljinskem ogrevanju. Na primer Energetika Ljubljana, ki s toploto oskrbuje 25 tisoč gospodinjstev, pomemben del toplote proizvede v plinsko-parni enoti.

Ker gre za fosilno gorivo, pa je cilj EU, da se delež tega energenta zmanjšuje. Pri nas od letos velja prepoved vgradnje kotla na zemeljski plin oziroma utekočinjen naftni plin za novogradnje.

Ogrevanje s plinom se bo v prihodnjih letih podražilo tudi, ker bodo z letom 2027 začela veljati nova pravila za trgovanje z emisijskimi kuponi in ločen sistem trgovanja z emisijami (ETS2) za zgradbe. Z novim sistemom želi EU spremeniti vedenje porabnikov in zmanjšati motivacijo za uporabo ogljičnih virov. Plan Evrope je, da bi do leta 2040 popolnoma opustili kotle na fosilna goriva.

Že od leta 2023 je v novogradnjah prepovedana tudi vgradnja kotlov na kurilno olje. Omenjeni energent za ogrevanje še vedno uporablja dobra desetina Slovencev.