O obrambnem holdingu: Priložnosti so, a ne smemo imeti prevelikih oči

Dva tedna po vpisu državnega podjetja Dovos v poslovni register je o ideji in strukturi podjetja – razumljivo – znanega malo.

A nedavne besede premierja Roberta Goloba, da se Valhalla Turrets že pogovarja s Slovenskim državnim holdingom (del katerega je Dovos), so dale vtis, da je vendarle na Mali ulici v Ljubljani, kjer je sedež SDH in Dovosa, bolj živahno, kot je videti iz uradnih objav.

Lastnik Valhalle Turrets Miloš Milosavljević potrjuje, da pogovori tečejo, a so v začetni fazi. “Projekt je dobrodošel, potrebujemo podporo pri industrializaciji, dejstvo pa je, da poslovni model še ni določen,” je povedal za Forbes Slovenija.

Odgovarjamo na nekaj vprašanj o ideji obrambnega holdinga, priložnostih in tudi pomislekih ob vzpostavljanju podjetja.

S ‘polnimi pljuči’ še letos

Kdaj bo podjetje Dovos polno operativno?

Podjetje je bilo ustanovljeno v začetku septembra, vodi ga Matej Špragar, država je vplačala tri milijone evrov.

V podjetju pravijo, da o načrtih še ne morejo govoriti, saj so šele začeli delo. “Osredotočeni smo na vzpostavitev ključnih procesov za učinkovito korporativno upravljanje,” so nam odgovorili na vprašanja o načrtih glede samega poslovanja, kadrovanja in tako dalje.

Znano je, da je do konca leta načrtovana širitev poslovodstva na dve osebi, kar je SDH razkril ob vpisu podjetja v register. In da bo konec oktobra podjetje objavilo javni poziv podjetjem, da izkažejo interes za vzpostavitev in rast proizvodnje na področju obrambe, varnosti in odpornosti.

Član nadzornega sveta Damir Črnčec je sicer pred dnevi na RTV Slovenija dejal, da bo Dovos “s polnimi pljuči zadihal že letos in v letih, ki prihajajo”. Podrobneje ni pojasnil.

Kaj bo podjetje delalo?

Namen podjetja je vzpostavljanje kapitalskih naložb, strateških partnerstev za podjetja, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, da bi lahko sama izkoristila povečano povpraševanje po obrambnih izdelkih, je v sredo na dogodku o projektih dvojne rabe dejal šef SDH Žiga Debeljak.

Strategi holdinga ob tem poudarjajo, da je cilj proizvodnja končnih visokotehnoloških obrambnih izdelkov, ne delov zanje.

Pogovori z Valhallo v začetni fazi

Kako bi partnerstvo izgledalo na primeru Valhalle Turrets, s katero se država po navedbah premierja že pogovarja?

Lastnik podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević je za Forbes Slovenija povedal, da ideja ni nova. “Z ekipo z obrambnega ministrstva smo se že večkrat pogovarjali, da bi za večje projekte potrebovali pomoč pri industrializaciji. Valhalla Turrets je lani spremenila paradigmo in se iz inženiringa prelevila v proizvodno podjetje za male orožarske postaje. Že to je bil kompleksen korak, ki zahteva reorganizacijo, več zaposlenih, spremembo načina razmišljanja. Mi smo podvojili število zaposlenih, zaposlujemo kadre s področij, ki jih do zdaj nismo imeli, na primer vodjo kakovosti,” je razložil in dodal, da lahko proizvodnjo manjših postaj tudi s finančnega vidika ‘pokrivajo’ sami.

Izziv pa je vzpostavitev proizvodnje za večje oborožitvene postaje Mangart 30, ki bi lahko bile na novih slovenskih patrijah – ali bo te naročila ali ne, se vlada sicer še ni odločila.

Nova postaja Mangart 30, ki jo je Valhalla predstavila maja, bo po napovedih podjetja za serijsko proizvodnjo pripravljena konec prihodnjega leta. “Gre za večje enote, po velikosti primerljive z manjšim avtomobilom. Tudi količine bi bile večje kot za trenutne izdelke. Zato potrebujemo kapital za vzpostavitev proizvodnje,” pravi Milosavljević. In tu bi lahko vskočila država.

Ali pogovori že tečejo?

Premier Golob je, kot uvodoma omenjeno, ta teden dejal, da je Valhalla Turrets, ki ima na mizi prevzemno ponudbo s strani tujega orožarskega koncerna, v pogovorih s SDH, da “raje kot tujcu da priložnost naši državi”.

“Pogovori z ministrstvom za obrambo grejo v smeri sodelovanja pri vzpostavitvi večje proizvodnje oborožitvenih postaj Mangart 30, ki bi jih proizvajali tako za potrebe Slovenske vojske kot za morebitne tuje kupce,” nam je potrdil Milosavljević, a dodal, da so pogovori v začetni fazi.

Ocena je, da bi za vzpostavitev proizvodnje (oborožitvenih postaj Mangart 30, op. a.) potrebovali do 10 milijonov evrov.

Miloš Milosavljević, Valhalla Turrets

Kako bi izgledalo skupno podjetje?

Milosavljević pravi, da prav veliko še ni znano. Med drugim so odprta vprašanja, kakšno bi bilo lastniško razmerje, ali bi bilo v istem skupnem podjetju z Dovosom več partnerjev, kakšen bi bil poslovni model skupnega podjetja, koliko je država pripravljena vložiti in kje bi bilo skupno podjetje locirano.

Ideja ne dovoljuje ‘bogate’ proizvodnje

Kaj bi prispevala in kaj dobila Valhalla?

Valhalla bi v skupno podjetje prispevala znanje, razvoj, dobila pa kapital za vzpostavitev serijske proizvodnje oborožitvenih postaj, ki bi se tržile in prodajale pod blagovno znamko Valhalla.

“Mi potrebujemo proizvodno halo in začetni kapital države za nakup opreme. Ocena je, da bi za vzpostavitev proizvodnje potrebovali do 10 milijonov evrov,” pravi Milosavljević.

Kaj bi prispevala in dobila država?

Država bi zagotovila prostore in denar za opremo, bi si pa s tem zagotovila nižjo ceno obrambnih izdelkov od tržne.

Snovalci ideje obrambnega holdinga poudarjajo tudi dodano vrednost in delovna mesta. Kot pravi Milosavljević, pa že želja, da bi vse proizvedli poceni, sama po sebi ne dovoljuje “bogate” proizvodnje, saj bo morala biti ta stroškovno zelo učinkovita.

Po njegovi oceni bi skupni projekt Valhalle Turrets in Dovosa lahko prinesel do 50 delovnih mest. Če bi delali samo za Slovensko vojsko, tu ne pričakuje večje zgodbe, če bi Valhalla Turrets ali katero drugo obrambno podjetje dobilo večji posel v tujini, pa se to lahko spremeni, pravi.

Ena ‘delavnica’ za več orožarjev

Bodo količine zagotovo tolikšne, da upravičujejo vzpostavitev proizvodnje?

Tu je Milosavljević najbolj skeptičen, saj imajo po njegovem mnenju nekateri “prevelike oči”.

Postavljanje proizvodnje samo za oborožitvene postaje za Slovensko vojsko po njegovi oceni ni smiselno. “Za to se nam bolj izplača najeti halo. Če bi šli v skupno proizvodno podjetje, bi to moralo delati še kaj drugega. Z nekaterimi orožarskimi podjetji imamo podoben nabor sestavnih delov, zato bi lahko mogoče razmišljali o enem skupnem podjetju z več orožarskimi podjetji in Dovosom,” meni.

Marca nam je Milosavljević dejal, da bi lahko Valhalli samo projekti na nemškem trgu v prihodnjih letih prinesli za več kot 50 milijonov evrov poslov. Na vprašanje, ali so do danes katerega že realizirali, nam je zdaj povedal, da so v zadnjem času tam dobili dva posla. Skupaj sta vredna deset milijonov evrov.

“Cene na nemškem trgu so se zaradi izjemnega povpraševanja samo v zadnjem letu podvojile, pa so bile že takratne vrednosti visoke,” sogovornik opiše orožarsko mrzlico v največjem gospodarstvu Evropske unije (EU).

Kje bi stala proizvodnja?

Milosavljević pravi, da o tem še ni bilo govora.

Sam pa meni, da bi bilo smiselno pregledati tudi morebitne proste kapacitete v podjetjih v težavah. V preteklosti je že omenjal hoški obrat Magne Steyr. A predstavnik graškega podjetja je nedavno za Žurnal24.si dejal, da obrata ne nameravajo ne oddati ne prodati.