Od borz do zavarovalnic: prihajajo spremembe za večjo digitalno varnost financ

Državni zbor (DZ) je danes sprejel novelo zakona o trgu finančnih instrumentov. Skladno z evropskimi direktivami med drugim uvaja strožje zahteve za upravljanje tveganj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri investicijskih podjetjih in borzi, poroča STA.

Kot je v torek na seji DZ povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič, bodo morala skladno z direktivo o krepitvi digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja podjetja vzpostaviti robustne IKT-sisteme, ki bodo zagotavljali varnost pred nepooblaščenim dostopom, izgubo podatkov in kibernetskimi grožnjami. Sisteme bodo morala redno testirati, pripraviti bodo morala načrte okrevanja po incidentih in vzpostaviti notranje kontrole za pravočasno odkrivanje nepravilnosti.

Poseben poudarek je na algoritemskem trgovanju, in sicer bodo morale borznoposredniške družbe in borze zagotoviti strožji nadzor nad algoritmi. Borza bo morala zagotoviti zadostne zmogljivosti za obdelavo naročil in uvesti omejitve za preprečevanje preobremenitev sistema.

V noveli ni več določbe o večstranskih sistemih trgovanja, ukinja se neučinkovite zahteve za poročanje o najboljšem izvrševanju naročil, nova pravila o omejevanju nestanovitnosti na trgih izvedenih finančnih instrumentov pa naj bi zagotovila večjo preglednost, navaja STA.

Skladno z direktivo glede evropske enotne točke dostopa bo vlagateljem med drugim omogočen enostaven dostop do finančnih in nefinančnih podatkov podjetij v strojno berljivem formatu.

“Spremembe povečujejo odpornost finančnih trgov, saj krepijo varnosti sistemov, informacijsko komunikacijske tehnologije in zagotavljajo regulatorno skladnost. Posledično se veča zaupanje vlagateljev, izboljšuje konkurenčnost slovenskega finančnega sektorja ter prispeva k stabilnosti evropskih trgov,” je poudarila državna sekretarka.

Spremembe tudi za investicijske sklade in družbe za upravljanje

DZ je danes sprejel tudi noveli zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Gre za del prenosa določb evropske direktive za krepitev digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja, poroča STA.

Novela zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje uvaja enotne standarde za obvladovanje digitalnih tveganj v družbah za upravljanje investicijskih skladov. Omrežni informacijski sistemi družb za upravljanje bodo opravljeni po standardih uredbe o digitalni odpornosti, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) bo dobila jasna pooblastila za opredelitev informacijskih sistemov, omogočeno bo boljše usklajevanje z že obstoječimi evropskimi predpisi, je dejala Božič.

“Novela bo družbam za upravljanje omogočila vzpostavitev sodobnih varnostnih sistemov in prispevala k večji zanesljivosti investicijskih storitev za naše državljane,” je dejala.

Novela zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov medtem uvaja enotni pristop k upravljanju tveganj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri upravljavcih alternativnih investicijskih skladov. Informacijski sistemi upravljavcev bodo morali biti vzpostavljeni in upravljani v skladu z evropsko uredbo o operativni odpornosti finančnega sektorja. Skladno z novostmi so na novo urejena tudi pooblastila ATVP.

Sprejeta novela o zavarovalništvu

Prav tako je DZ danes s 75 glasovi za in dvema proti sprejel novelo zakona o zavarovalništvu, ki naj bi s prenosom določil več evropskih direktiv zavarovalnicam med drugim omogočila učinkovit odziv na digitalna tveganja, kot so kibernetski napadi in izpadi sistemov, piše STA.

Novela prenaša določbe direktiv glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor ter o vzpostavitvi in delovanju evropske enotne točke dostopa, ki se nanašajo na zavarovalnice. “Gre za delni prenos direktiv, ki sicer urejata širok krog finančnih institucij, vključno z bankami, zavarovalnicami, investicijskimi podjetji in plačilnimi institucijami,” je povedala Božič.

Direktiva, ki se nanaša na digitalno odpornost, želi izboljšati sposobnost finančnih institucij, da se učinkovito odzovejo na digitalna tveganja, kot so kibernetski napadi in izpadi sistemov. Zavarovalnica bo tako morala vzpostaviti zanesljiv sistem upravljanja, ki bo med drugim vključeval ukrepe za zagotovitev rednega in stalnega poslovanja ter krizni načrt.

Direktiva, ki ureja delovanje enotne točke dostopa, pa cilja na oblikovanje enotnega digitalnega trga v EU. Njen primarni namen je poenostavitev in izboljšanje dostopa do informacij o podjetjih in drugih subjektih, ki poslujejo v uniji. Tako bo Agencija za zavarovalni nadzor opravljala naloge in pristojnosti organa za zbiranje podatkov z evropsko enotno točko dostopa na področju zavarovalništva.

Poleg prenosa evropskih direktiv novela tudi natančneje ureja prenos nekaterih drugih členov direktive Solventnost 2 in direktive o distribuciji zavarovalnih produktov, saj se je v praksi izkazalo, da prenos ni bil najboljši, je pojasnila Božič. Novela tako odpravlja nedoslednosti in izboljšuje določbe, ki so se v praksi izkazale za težko izvedljive, zakon tudi usklajuje z zakonom o gospodarskih družbah, predvsem na področju notranje revizije.

Novela uvaja instituta prisilne prodaje delnic in periodičnega plačila denarnega zneska, ki sta že veljavna v bančništvu in prispevata k večji usklajenosti finančnega sektorja, je pojasnila državna sekretarka. Novela tudi določa, da pravnomočne odločbe Agencije za zavarovalni nadzor v zvezi z denarnimi obveznostmi izvršuje organ, pristojen za davčno izvršbo, kar naj bi zagotovilo učinkovite izterjave, še navaja STA.