Evropska centralna banka: Ostanite mirni, hranite gotovino

Analitičarja Evropske centralne banke (ECB) Francesca Faella in Alejandro Zamora-Péreze sta v študiji z naslovom “Ostanite mirni in hranite gotovino” analizirala štiri krize, ki so v zadnjih letih prizadele Evropo, in vpliv na povpraševanje po gotovini.

Gre za pandemijo koronavirusa, rusko invazijo na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022, veliko okvaro električnega omrežja na Iberskem polotoku aprila letos in grško dolžniško krizo pred desetletjem.

Kot ugotavljata, se uporabnost gotovine “znatno poveča, ko je ogrožena stabilnost – ne glede na specifično naravo ali geografski obseg osnovnega pretresa ali stopnjo digitalizacije”.

V vsaki od kriz je bil odziv nekoliko drugačen:

• V pandemiji se je zgodilo trajno preventivno kopičenje gotovine, ki ga je povzročila podaljšana negotovost med izrednim stanjem na področju javnega zdravja.
• Ruski napad na Ukrajino je prinesel hitro povečanje povpraševanja v državah v bližini konfliktnih območij. Študija navaja povečano število dvigov v Estoniji, Latviji, Litvi, na Slovaškem in Finskem ter ocenjuje, da je bilo po začetku vojne z bank dvignjenih dodatnih 211 milijonov evrov, največ v prvih treh tednih. “Tako dolgotrajen porast povpraševanja po fizičnih bankovcih je še posebej presenetljiv, če upoštevamo, da so baltske države in severnoevropske države običajno zelo digitalizirane in močno odvisne od brezgotovinskih plačilnih sistemov,” menita avtorja, ki zapišeta, da se je povečano število dvigov kazalo tudi v Nemčiji in Avstriji.
• Izpad električne energije na Iberskem polotoku je pokazal, da je gotovina nepogrešljiv način plačevanja, ko digitalna infrastruktura odpove. Hkrati je tudi pomemben instrument za pomiritev javnosti. Število dvigov se je namreč povečalo tudi v neprizadetih območjih, čeprav so tam digitalni sistemi delovali.
• Grška državna dolžniška kriza pa je povzročila ponavljajoča se obdobja povečanega povpraševanja med dolgotrajnimi finančnimi pretresi in političnimi napetostmi.

“V trenutkih akutnega stresa se javnost pogosto zateče k fizičnemu denarju kot zanesljivemu sredstvu za ohranjanje vrednosti in odpornemu plačilnemu sredstvu, kar poudarja njegovo ključno vlogo,” pišeta avtorja študije.

Zanesljiva, otipljiva, zasebna

Analiza kaže, da gotovina ponuja stabilno nominalno vrednost, takojšen dostop in zasebnost. Njeno privlačnost “še povečuje njena otipljiva narava, ki zagotavlja udobje in nadzor, ter njena funkcionalnost brez internetne povezave, ki postane ključnega pomena v primeru izpadov digitalnih sistemov”.

S tem ustvarja “razpršeno likvidnostno omrežje za skupnost evrskega območja, ko centralizirani sistemi odpovejo – značilnost, ki je v sistemih, ki temeljijo izključno na digitalnih plačilih, ni mogoče ponoviti”, piše v študiji.

Ko država svetuje: Hranite gotovino

Avtorja študije ob tem ugotavljata, da zgornje ugotovitve in razmišljanja podpirajo vse večje zavedanje organov, da je gotovina ključni del nacionalne pripravljenosti na krizne razmere.

“Centralne banke, finančna ministrstva in agencije za civilno zaščito v več državah zdaj priporočajo, da gospodinjstva hranijo večdnevno zalogo gotovine za nujne nakupe. Na primer, organi na Nizozemskem, v Avstriji in na Finskem priporočajo, da se hrani znesek v višini približno 70 do 100 evrov na člana gospodinjstva ali znesek, ki zadostuje za pokrivanje nujnih potreb za približno 72 ur,” navajata.

Ključna učinkovita in robustna oskrba

Študija po oceni avtorjev potrjuje, da “je za centralne banke in zasebni sektor še naprej pomembno zagotoviti učinkovito in robustno oskrbo z gotovino, ki vključuje ustrezne zaloge in prožne načrte za neprekinjeno poslovanje”.

Dodajata, da morajo biti infrastruktura in strateške rezerve pripravljeni na manj predvidljive trenutke povečanega povpraševanja. “Tako se zagotovi, da gotovina, kot edina obveznost centralne banke, ki je neposredno na voljo vsem, lahko izpolnjuje svojo vlogo – ne le v vsakodnevnih transakcijah, ampak tudi kot temeljni steber gospodarske stabilnosti in zaupanja javnosti, zlasti ko je to najbolj potrebno. Ti imperativi so priznani v strategiji Evrosistema za gotovino, katere cilj je zagotoviti stalno razpoložljivost, dostopnost in sprejemljivost gotovine v evrskem območju.”