Minister Boštjančič: Kriptosredstva ne bi smela biti obdavčena ugodneje kot delnice
"Jaz govorim o kriptosredstvih in namenoma ne govorim o kriptovalutah, ker še nisem našel razloga za to, da bi jih imenoval kriptovalute," o tem naložbenem razredu pravi finančni minister Klemen Boštjančič.
Finančni minister Klemen Boštjančič je na konferenci o razvoju kapitalskih trgov dejal, da vlada spodbuja mobilizacijo prihrankov državljanov na kapitalskih trgih. “Slovenija, ki je zelo bančno usmerjena ekonomija, zamuja vrsto priložnosti, ki jih ponuja kapitalski trg,” pravi minister, a je pri tem manj naklonjen spodbujanju naložb v kriptosredstva, ki jih vidi kot špekulativen finančni instrument.
“Kot prvo, jaz govorim o kriptosredstvih in namenoma ne govorim o kriptovalutah, ker še nisem našel razloga za to, da bi jih imenoval kriptovalute. Absolutno verjamem, da gre za izjemno špekulativen instrument, ki nikakor ne bi smel biti obdavčen ugodneje, kot so obdavčeni drugi instrumenti, recimo delnice,” je povedal minister.
Spomnimo, vlada je 17. julija potrdila predlog zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev v višini 25 odstotkov dobička ob prodaji. Pri tem so na ministrstvu dejali, da so ob pogledu na tuje ugotovili, da je stopnja obdavčitve kripto sredstev praviloma enaka stopnji davka od kapitalskih dobičkov, ki je pri nas 25-odstotna.
Toda stopnja se pri kapitalskih dobičkih z leti imetništva postopno zmanjšuje, česar v predlogu kripto davka ni. Predlog zakona tako ne predvideva enakovredne davčne obravnave kriptovalut in delnic, temveč strožjo obravnavo kriptovalut.
Primerjava s Hrvaško
Kot smo pisali, naj bi bil razlog v načinu določanja davčne osnove. Ta se namreč, da bi bil za lastnike kriptovalut postopek čim bolj enostaven, izračuna kot razlika med vrednostjo ob nakupu in odsvojitvi kriptosredstev. Lastniku tako ni treba beležiti podatkov o morebitnih vmesnih menjavah ene kriptovalute za drugo. Kot je povedal vir pri ministrstvu, s tem ni prave sledljivosti, kdaj je bilo nekaj kupljeno in kdaj prodano.
“Večina meni znanih držav že obdavčuje kriptosredstva, ki jih obdavčuje enako ali strožje kot recimo delnice. S tega vidika to ni nič drugače, kot so že naredile druge države. So pa seveda davčne stopnje ne samo pri kriptosredstvih, ampak tudi pri ostalih vrstah kapitala različne, ker imamo zelo različne davčne sisteme,” je še dejal Boštjančič.
Za primerjavo: tudi sosednja Hrvaška dobičke od kriptovalut obdavčuje po stopnji, ki je enaka najnižji stopnji davka na kapitalske dobičke. Toda v njihovem primeru je ta stopnja 12 odstotkov. Poleg tega v primeru, da vlagatelj kriptosredstva drži vsaj dve leti, davka ob prodaji kriptovalut ne plača.
Predlog zakona mora potrditi še državni zbor, v primeru potrditve bi v veljavo stopil s 1. januarjem 2026.
