Vlada kritizirala sistem normirancev, kako bi ga zdaj razbremenila

Državni zbor (DZ) bo glede na napovedi tudi v drugo zavrnil predlog NSi, da bi se obdavčitev iz dejavnosti po sistemu normiranih odhodkov vrnila na stanje pred uveljavitvijo zadnje novele zakona o dohodnini, poroča STA.

Normiranci so samostojni podjetniki, ki so upravičeni do poenostavljenega obračuna davkov in prispevkov. Gre za priljubljeno obliko zaposlitve, predvsem ker je administrativno manj obremenjujoča kot druge primerljive oblike, hkrati pa je ugodna tudi z vidika višine same obdavčitve. Konec leta 2023 jih je bilo 86 tisoč, okoli dvakrat več kot leta 2017.

Z letošnjim 1. januarjem uveljavljena novela zakona o dohodnini, ki jo je sprejela vlada Roberta Goloba, je uvedla strožje pogoje za normirance in jim določila nove meje za koriščenje normirane obdavčitve. Na primer, najvišja dovoljena meja za polne normirance se je znižala s 100 tisoč na 60 tisoč evrov letnih prihodkov.

To je po opozorilih NSi številnim malim podjetnikom zvišalo davčno obremenitev ter jim povzročilo dodatne stroške vodenja poslovnih knjig, zato so avgusta v DZ vložili predlog novele zakona o dohodnini, s katero bi za normirance uveljavili prejšnji sistem.

Ali bo predlog NSi nadaljeval zakonodajno pot, bodo poslanci odločili v četrtek. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič pa je danes povedala, da predlog NSi le delno naslavlja težave ureditve sistema in da po mnenju vlade ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Da bi se podjetniki “posvetili svojemu delu”

O davčni razbremenitvi normirancev razmišlja tudi vlada. Izhodišča zanjo je potrdila prejšnji teden, predvidevajo pa zvišanje praga letnih prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov ter med drugim tudi spremembe davčnih stopenj in pogojev za izstop iz sistema normirancev.

Kot vlada ugotavlja v izhodiščih, je bilo ob pripravi predloga sprememb zakona o dohodnini, ki je stopil v veljavo z letošnjim davčnim letom, najbolj izstopajoča pripomba v javni obravnavi zakona zniževanje praga za vstop in ohranitev v sistemu normiranih odhodkov. To namreč po navedbah kritikov negativno motivacijsko vpliva na posameznike, da bi širili svojo dejavnost.

“Z namenom, da se podjetnikom omogoči, da se posvetijo svojemu delu in ustvarjanju dodane
vrednosti, ob tem pa ne izgubljajo nepotrebnega časa z administrativnimi ovirami, predlagamo
dodaten razmislek o spremembi sistema normiranih odhodkov v smeri spremembe praga
prihodkov za vstop in izstop v in iz sistema normiranih odhodkov. S tem želimo spodbuditi
posameznike, da svojo dejavnost širijo in še vedno ohranijo administrativno enostaven način
ugotavljanja davčne obveznosti,” v izhodiščih, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance, navaja vlada.

Malo drugače je včeraj v državnem zboru govoril predsednik vlade Robert Golob, ki je dejal, da je razlog za rahljanje omejitev posledica neuspele obdavčitve premoženja.

“Vse skupaj je bilo vedno jemano kot paket, da bi skozi paketno obdavčitev dela pač zmanjšali obremenitev plač. Ker danes vemo, da tega ne bo, se vračamo na prejšnje stanje pri normirancih in uvajamo božičnico kot delno razbremenitev plač,” je dejal.

Predlogi vlade

Vlada v izhodiščih, ki jih morajo zdaj predebatirati še s socialnimi partnerji, predlaga ponoven dvig praga za vstop v sistem normirancev, ne pa tudi sprememb pri priznavanju normiranih odhodkov, saj – kot zapišejo – bi se s tem “odmaknili od zmanjševanja razlik med zavezanci znotraj sistema oseb, ki opravljajo dejavnost”.

Kaj torej predlagata minister za finance Klemen Boštjančič in vlada Roberta Goloba?

Pogoj za vstop v sistem bi bil po novem:

• da v davčnem letu pred tem davčnim letom, prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, niso presegli 50 tisoč evrov, ali
• da v davčnem letu pred tem davčnim letom prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, niso presegli 120 tisoč evrov in je bil zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zavarovan na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev.

Pragi za vstop v sistem normiranih odhodkov se torej povišajo s 30 tisoč evrov na 50 tisoč evrov oziroma s 60 tisoč na 120 tisoč evrov, ostali pogoji pa ostajajo enaki. “S tem zagotovimo, da samostojni podjetniki kljub širitvi poslovanja in aktivnosti še vedno lahko ostanejo v sistemu normiranih odhodkov,” pravijo na ministrstvu.

Obveznost izstopa iz sistema: prag za izstop iz sistema v obliki povprečja prihodkov iz dejavnosti dveh zaporednih predhodnih let se skladno s povišanjem praga za vstop v sistem zviša na 120 tisoč oziroma 50 tisoč evrov.

Višina normiranih odhodkov se ne spremeni in ostaja taka, kot velja danes:

• polni normiranci: 80 odstotkov prihodkov za prihodke do 60 tisoč evrov in 0 odstotkov prihodkov za prihodke nad 60 tisoč evrov.
• popoldanci: 80 odstotkov prihodkov za prihodke do 12.500 evrov, 40 odstotkov prihodkov za prihodke od 12.500 do 30 tisoč evrov ter 0 odstotkov za prihodke nad 30 tisoč evrov.

Dodatne razbremenitve: ministrstvo oziroma vlada predlagata razmislek o dodatnih razbremenitvah za polne normirance s prihodki do 15 tisoč evrov.

Sprememba davčne stopnje: ministrstvo oziroma vlada predlagata tudi razmislek o povečanju davčne stopnje nad določenimi višinami prihodkov (na primer s prihodki nad 120 tisoč evrov z 20 odstotkov na denimo 35 odstotkov). “S tem se omili ugodnost izkoriščanja sistema normirancev za večja izplačila v zadnjem letu poslovanja pred izstopom in spodbudi zavezance z večjimi prihodki k izkazovanju dejanskih dohodkov,” menijo pripravljavci izhodišč.

Sprememba obdobja za ponovni vstop v sistem normirancev: ministrstvo oziroma vlada bi določila obdobje po izstopu iz sistema ali prenehanja opravljanja dejavnosti, v katerem zavezanec ne more ponovno vstopiti v sistem. Predlagajo pet let. “S tem bi omejili zlorabe sistema zgolj za zniževanje davčne obveznosti, pri čemer je to utemeljeno tudi z dejstvom, da se bo s povečevanjem vstopnih pragov večina zavezancev prostovoljno odločala za izstop iz sistema,” pravijo.

Normiranci kot anomalija

V izhodiščih je predstavljeno tudi stanje v sistemu normirancev. Ministrstvo ugotavlja, da se je sistem normirancev “prelevil v anomalijo, ki bistveno posega v davčna načela” in da”sistem kot tak predstavlja veliko spodbudo za prirejanje obnašanja zavezancev in nekaterih drugih subjektov”.

Med drugim navajajo, da sistem:

• spodbuja prirejanje prihodkov z namenom kvalifikacije za vstop v sistem normiranih odhodkov.
• vpliva na prakse na trgu dela (dualnost trga dela ali povečevanje obsega prekarnih zaposlitev): “Gre za dodatno spodbudo (predvsem za delodajalce in za delavce na kratek rok), da se formalno določeno razmerje prikazuje kot neodvisno delovno razmerje. Z vidika varstva pravic delavcev, erozije davčne in prispevne osnove ter nelojalne konkurence med delodajalci na trgu dela so navedene prakse zelo problematične,” ugotavlja ministrstvo.
• vpliva na področje sive ekonomije: ministrstvo zaznava “zmanjšan interes zavezancev v sistemu normiranih odhodkov, da zahtevajo račun pri nabavi blaga ali storitev, ker ga ne potrebujejo za
  uveljavljanje dejanskih odhodkov”.
• vpliva na obnašanje zavezancev v zvezi z drobljenjem opravljanja dejavnosti prek različnih statusnih oblik ali na prenehanje opravljanja dejavnosti s ponovnim začetkom v enaki in drugi statusni obliki z namenom izpolnjevanja pogojev za vstop v sistem normiranih odhodkov ali z namenom zniževanja davčnih obveznosti.
• vpliva na področje sistemov socialnih zavarovanj in socialnega varstva, saj se dohodek, ugotovljen za davčne namene, uporablja tudi pri določanju obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost in določanju pravic iz naslova socialnovarstvenih ter družinskih prejemkov. “Gre za vplive na vzdržnost teh sistemov, z vidika pravičnejše participacije v teh sistemih glede na ekonomsko moč ter z vidika socialne varnosti teh subjektov v primeru nastanka nezmožnosti za delo, na primer zaradi starosti ali bolezni,” menijo na ministrstvu.